Rojen je bil 5. junija 1686 v mestu Santhià, kar pomeni Sveta Agata, v provinci Vercelli, v italijanskem Piemontu. Kmalu se je odločil za duhovniški poklic in bil leta 1710 posvečen v duhovnika. Šest let po mašniškem posvečenju je pri starosti 30 let zaprosil za sprejem pri kapucinih z željo, da bi doživljal radost pokorščine. Leta 1716 je vstopil v samostan bratov kapucinov v Chieri pri Torinu in prejel ime Ignacij iz Santhià. Odslej je še bolj je skrbel za lepoto bogoslužja.

Ker se je odlikoval v pokorščini predstojnikom, je bil leta 1731 izbran za vzgojo kapucinskih kandidatov in za magistra novincev v samostanu v Mondovi. Bil je že znan po svoji prizadevnosti za spovedovanje, za duhovno vodstvo in po razumnosti pri vzgoji novincev.  Zelo temeljito in z razsodnostjo jih je vzgajal in se trudil, da bi jih vodil k največji gorečnosti. Z veliko vnemo in s svojim zgledom rednega prejemanja zakramenta sprave je vodil tudi druge duše k svetosti

Z veliko ljubeznijo je stregel ranjenim in okuženim vojakom. Vodil je tudi plodovit apostolat po domovih za posvečevanje ljudi, ki niso mogli priti k njemu v samostan. Hodil je tudi prosit za uboge, ki jim je pomagal in jih tolažil. Zadnji dve leti, od 1768 do 1770, je preživel v bolnišnici, nenehno pripravljen blagoslavljati, spovedovati in svetovati. Čudeži so se začeli množiti. Prihajali so ljudje in ga imenovali Sveta Gora. Umrl 22. septembra 1770, ko je bil star 84 let.