Rojen je bil leta 1563 v Oleri, v severni Italiji. Do sedemnajstega leta je bil kmet in pastir, prav tako kot njegovi starši, ki jim je pomagal pri njihovem trdem delu. Ko je izvedel za kapucine, je začutil željo, da bi se jim pridružil. 12. septembra 1580 je bil sprejet v samostan S. Croce di Cittadella a Verona, v Beneški provinci. V treh letih formacije je njegovo življenje potekalo v intenzivnem učenju in v skupni molitvi. Ob tem so prišle na dan njegove vrline in kreposti.

Zaradi svoje pokorščine je bil pobiralec miloščine skoraj 50 let. Ljubezen do ljudi je naredila iz njega neutrudljivega apostola v oznanjevanju evangelija. Z vsemi, vernimi in nevernimi, je govoril o Božji ljubezni, ki se je razodela v Jezusu Kristusu. Vse, majhne in velike, je poučeval v veri. Vsem se je skušal posvečati z ljubeznijo. Bil je resničen apostol. Mnogi so se čudili in zdelo se jim je nemogoče, da bi preprost brat laik tako vzvišeno govoril o Bogu, kakor je govoril brat Tomaž.

Vabil in spodbujal je k spravi in odpuščanju; obiskoval in bodril je bolnike; poslušal in opogumljal je uboge. Mogel je preiskovati vest v človeku, razkrival je zlo in omogočal spreobrnjenje. Da bi prejel od Boga razsvetljenje, ki mu je bilo potrebno prav za tistega, ki ga je srečal, za njegovo rešitev, je prebedel noči v molitvi, se bičal, si nalagal post in druga spokorna dejanja. Ob njegovi smrti, 3. maja 1631 v Innsbrucku, so mnogi navzoči doživljali, da je to bila smrt ljubezni.