Rojen je bil 24. junija 1864 v španski vasici Alpandeire z imenom Frančišek. Od staršev se je naučil dobrih navad, krščanskih načel, dobrodelnosti, veselja in molitve. Dan je začenjal z udeležbo pri sv. maši in z obiskom Najsvetejšega. Razdeljeval je tisto malo, kar je imel. Bil je kakor veliko srce, ki pomaga revežem. Med delom na polju v krogu svoje družine je preživel 35 let. Medtem ga je Bog počasi oblikoval in čakal na priložnost, da ga pokliče v svojo sveto službo.

Leta 1894 je poslušal kapucine ob pripravi na beatifikacijo Didaka Kadiškega. Pridružil se jim je in prejel ime Leopold iz Alpandeire. Od leta 1914 do smrti je živel v Granadi. Kot vrtnar, cerkovnik in pobiralec miloščine je bil vedno povezan z Bogom in obenem blizu ljudem. Odločen in uren korak ga je vodil po hribovju, dolinah in prašnih poteh. Povsod je bil izredno priljubljen. Otroci, ko so ga videli, so mu tekli naproti. Ustavil se je in jim razložil kak odlomek iz katekizma.

Odkril je, kako vsem deliti Božjo dobroto. Naročal je, naj vsak dan trikrat zmolijo Zdrava Marija. Vsakega, ki ga je srečal, je očarala njegova preprostost, iskrenost, poštenost in evangeljsko uboštvo. Imel je otroško čiste, prodorne, mirne, jasne oči, izžarevale so srčno dobroto, kar je bilo sad notranjega miru. Ko ni več zmogel svojih poti po mestnih ulicah, se je popolnoma posvetil Bogu in počasi ugašal kot plamen ljubezni. Ta plamenček je ugasnil 9. februarja 1956, ko je imel 92 let.