Bil je po rodu Portugalec, rojen 14. januarja 1607 v francoskem in trgovskem mestu Nantes, kamor so se bili naselili njegovi starši. Leta 1623, ko je bil star šestnajst let, je vstopil v samostan h kapucinom in 16. februarja 1623 prejel redovno obleko. Postal je duhovnik. V letih 1631-32 je stregel kužnim bolnikom v kraju Rennes. Ko je bil star 26 let, so ga poslali v Kairo, da bi pomagal Agatangelu pri misijonskem delu. Naučil se je arabskega in pozneje  še etiopskega jezika.

Najprej je nekaj časa deloval skupaj s sobratom Agatangelom v Kairu, nato pa je odpotoval z njim v misijone v Etiopijo, čeprav je že slišal, da tam preganjajo kristjane. Tudi on je bil ves prevzet od želje, da bi delal in trpel med ločenimi brati. Skupaj z Agatangelom so ga leta 1638 vklenili v verige in vrgli v ječo. Poljubila sta težke verige in Kasijan je vzkliknil: »To so zakladi, dragoceni kamni, ki sva jih prišla iskat in zaradi katerih sva zapustila starše in domovino!«

Vse trpljenje v ječi in pot v Gondar je delil z Agatangelom. Med tem je izkoristil vsako priložnost, da je ljudem dajal dobre opomine. Oba sta bila podvržena nezaslišanemu sojenju. Kasijan je odgovoril s trdno odločnostjo: »Sva rimskokatoliška redovnika in želiva živeti in umreti kot otroka katoliške, apostolske in rimske Cerkve.« Obsodbo na smrt, pričevanje, venec mučeništva in razglasitev za blaženega, 1. januarja 1905, je Kasijan doživel skupaj z bratom Agatangelom.