Rojen je bil 9. oktobra 1897 z imenom Julij v mestu Puzol v provinci Valencia. V šolo je hodil v serafsko semenišče, kjer je 15. septembra 1913 prejel kapucinsko obleko in dobil ime Bonaventura. Nato so ga povabili v Rim na univerzo Gregoriana, kjer je nadaljevalni študij in postal doktor filozofije. V Rimu je bil tudi posvečen v duhovnika. Ko se je vrnil v svojo provinco, je bil imenovan za lektorja filozofije in kanoničnega prava na bogoslovni šoli v Orihueli.

Bil je dober duhovni voditelj, pastoralni delavec, voditelj konferenc in izvrsten predavatelj. Kot odličen pridigar je največ govoril o Božji besedi. Imel je miroljuben značaj, bil je močan v samovzgoji in zmernosti. Ko se je 18. julija 1936 začela državljanska vojna in s tem tudi versko preganjanje, je moral skupaj z drugimi redovniki zapustiti samostan, vendar je  nadaljeval z molitvenim življenjem. Zatekel se je v Puzol, v hišo svojih staršev, blizu mesta Carcagente.

Ostal je veder in miren. Tukaj so ga 24. septembra 1936 prijeli brigadirji, da bi izsilili iz njega nekatere izjave. Naslednji dan pa so ga aretirali skupaj z njegovim očetom in z materjo. V noči na 26. september so vse tri skupaj z drugimi zaporniki odpeljali na kraj blizu pokopališča Gilet. Bonaventura je še dal vsem, okoli tridesetim, sveto odvezo. Ob 2. uri zjutraj so bili vsi umorjeni s streli iz pušk. Pred smrtjo je Bonaventura še izjavil: »Pripravljen sem na palmo mučeništva.«