Bl. Apolinar iz Posata
Goduje 2. septembra
Bl. Apolinar iz Posata
(1739 – 1792)
Rojen je bil leta 1739 blizu Fribourga v Švici. Po srednji šoli je leta 1755 je vstopil v jezuitski kolegij Sv. Mihael v Fribourgu, kjer je prejel in dovršil nadaljnjo izobrazbo. Sijajno se je odrezal v neki javni filozofski razpravi. Ko je bil star 23 let, je vstopil v kapucinski red in prejel ime Apolinarij iz Posata, po rojstnem kraju njegovega očeta. Leta 1764 bil posvečen v duhovnika. Kmalu je postal znan pridigar in cenjen spovednik, pa tudi zelo rad je pomagal drugim duhovnikom.
Deloval je v mnogih župnijah, imenovan je bil za učitelja in vzgojitelja študentov teologije v Fribourgu, za spovednika nemško govorečih v Franciji, med tem pa je sprejemal še druge službe, ljudske misijone, in kar je bilo potrebno. Leta 1788 je začel študirati vzhodne jezike v Parizu z namenom, da bo odšel v misijone. Ko je še bil v Parizu, pa je nenadoma izbruhnila francoska revolucija. Zatrte so bile redovne ustanove, zato je Apolinarij moral Božjo službo izvrševati skrivaj.
Med daritvijo svete maše, 14. avgusta 1792, se je predal komisarjem iz Luksemburga. Odklonil je prisego k zvezi z ateističnim režimom, zato je bil vržen v zapor v karmeličanskem samostanu v Parizu, skupaj z vsemi, ki so zaradi neomajne zvestobe katoliški veri zavrnili razkolniško prisego, ki jo je zahtevala francoska oblast. Skupaj s svojimi tovariši zaporniki je delal in prenašal trpljenje vse do mučeništva. Papež Pij XI. ga je leta 1926, skupaj z drugimi mučenci, razglasil za blaženega.