Rojen je bil 5. avgusta 1882 v kraju Gèsturi blizu mesta Cagliari. Ko je pri 14. letih 18. decembra 1896 prejel prvo sveto obhajilo, je začel razumevati svoje življenje edinole kot težnjo h krepostim in k posvečenju. Izredno veliko je molil, pogosto prejemal sveto obhajilo in se pokoril. Vsak dan zjutraj je šel k sveti maši in zvečer k evharistični pobožnosti. Skromnost mu je dajala hrepenenje po svetem življenju. Marca 1911 je potrkal na vrata kapucinskega samostana v Cagliariju.

Dobil je nalogo nabiranja miloščine po mestu. Vse poti je prekrižaril, potoval po neurejenih cestah, po podeželskih kolovozih, v dežju in mrazu kot v vročini, vsak dan in v vsakem letnem času, da sprejema darove za potrebe samostana in za uboge. Dokler je mogel, se nikoli ni ustavil. Postajal je vedno bolj priljubljen. Kmalu mu ni bilo več potrebno prositi, ker so prebivalci Cagliarija razumeli, da je ta molčeči in ponižni brat izredna oseba. Dobival je, ne da bi prosil.

Njegove modre oči, skrite pod obrvmi, so bile kakor dva dragulja, sijoča od preprostosti in čistosti duše. Vsakega je poslušal, uboge je obiskoval v njihovih bednih hišah. Otroci so mu tekli naproti, da so prejeli od njega nasmeh, kar so imeli za blagoslov. Potapljal se je v tišino, da je čutil navzočnost večne Tišine, ki je Bog.  10. junija 1958 so si redovniki, noseč njegovo telo, počasi utirali pot proti pokopališču. Prisotnih je bilo 60 tisoč ljudi, da ga pospremijo zaradi njegove svetosti.