Rojen je bil 10. februarja 1875 v vasi Ghazir pri Bejrutu z imenom Khalil, kjer je 60 % muslimanov in 40 % kristjanov. Družina je pripadala maronitskemu obredu. Bili so globoko verni kristjani. Srednjo šolo je končal z odličnim uspehom. Pri 19. letih se je odločil za posvečeno življenje med kapucini. Dobil je ime Jakob iz Ghazira. Občudovali so ga zaradi pobožnosti, ljubezni, pokorščine, molitve in smisla za humor. 1. novembra 1901 je bil v Bejrutu posvečen v duhovnika.

Klicali so ga abuna Jakob, kar pomeni oče Jakob. Na kolenih je govoril s svojim predstojnikom. Rekel je: »Sejte hostije in želi boste svetnike!« Svoje govore je pripravljal ponoči pred Najsvetejšim. V Bejrutu je ustanovil Frančiškov III. red, ki se je razširil po vsem Libanonu. Ustanovil je 70 skupnosti z 8 tisoč člani, ki so postali njegovi odlični sodelavci v mnogovrstnem apostolatu in dobrodelnosti pri katoličanih, muslimanih, druzih, pravoslavnih, in postal svetel zgled edinosti.

Razvil je izjemno obliko pomoči za bolnišnice in zdravstvene ustanove. Razdeljeval je kruh lačnim in pokopaval mrtve, ki so ležali zapuščeni po cestah. Umrl je 26. junija 1954. Poljubil je križ in ob 15. uri svetniško umrl. Bil je največji človek, ki ga je Libanon dal današnjemu času. Z zaupanjem se oziramo v novega blaženega, ki je toliko storil za lajšanje trpljenja revnih svojega časa, da bo izprosil od Gospoda spravo in mir za ves svet in še posebej za svojo domovino Libanon.