Rojen je bil 13. septembra 1560 v Urbinu v srednji Italiji, z imenom Marco. Starši so pripadali visokemu plemstvu, ki se je ponašalo, da je dalo Cerkvi tri papeže. Oče je umrl, ko je imel Marko komaj štiri leta, čez tri leta pa je umrla tudi mati. Po smrti staršev so starejši bratje prevzeli vodstvo v družini. Skrbeli so ne le za gospodarske zadeve, temveč tudi za vzgojo in izobrazbo mlajših bratov in sester. Marko je dobil osnovno in srednješolsko izobrazbo v domačem gradu.

Marko je v starosti 22 let postal doktor prava, cerkvenega in civilnega. Seznanil se je z nekaterimi kapucini. Njihova družba in njihovo življenje sta mu tako ugajala, da se je odločil postati kapucin. Po petih letih je bil posvečen v duhovnika. Nato je z velikim uspehom pridigal po raznih krajih Italije. Leta 1599 ga je Lovrenc Brindiški vzel s seboj na Češko, v Prago. Tu je Benedikt ostal štiri leta in s svojo molitvijo in krepostjo pomagal Lovrencu pri misijonskem delu.

Skupaj z Lovrencem je klical blagoslov in delal za  Slovane. Ko se je vrnil s Češke, je z vso gorečnostjo pridigal in spovedoval po raznih župnijah v Italiji. V postnem času leta 1625 je prevzel postne pridige v kraju Sasso Korbaro. Ko je že opravil nekaj postnih pridig, je zbolel in prenesli so ga v hišo nekega zdravnika v Fosombroni. Bolezen se je stopnjevala, tako da je 30. aprila 1625 mirno umrl. Bog ga je poveličal s čudeži. Pij IX. ga je 10. februarja 1867 razglasil za blaženega.