Škofja Loka
Kapucini smo bili po številu samostanov in redovnikov v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Značilnost duhovnega življenja v samostanu je bilo premišljevanje Kristusovega trpljenja. S pridiganjem in prirejanjem pasijonskih procesij so skušali to skrivnost približati tudi vernikom. V Škofji Loki so táko procesijo verjetno prvič uprizorili leta 1713, ko je bila posvečena cerkev sv. Ane. Zadnjič so jo v prvotni obliki pripravili leta 1768.
Kapucinski samostan v Škofji Loki
Kje se nahajamo:
Kapucinski samostan Škofja Loka
Kapucinski trg 1
4220 Škofja Loka
tel. 04/506 30 00
e-pošta: kapucini.loka@rkc.si
Bratska skupnost
Avdio prenos sv. maš
Temperatura in vlaga v cerkvi
Razpored svetih maš
Ponedeljek – sobota: ob 6h in 8h (v zimskem času v kapeli patra Pija)
Nedelje in prazniki (v samostanski cerkvi): ob 8h, 11h, 17h v zimskem času (18h v poletnem času).
Priložnost za sv. spoved je redno pri sv. maši.
Izven bogoslužja pozvonite pri samostanskih vratih.
Kapela sv. Pija je odprta vse dni v letu vsak dan od od 6. do 19. ure.
Bratje kapucini molimo za vas
Hvalnice ob 6.30.
Dnevna molitvena ura in bogoslužno branje ob 11.45.
Večernice ob 18.
Vabljeni, da se nam pri molitvi pridružite.
Ne spreglejte
- S prehodom iz letnega na zimski čas je popoldanska sv. maša ob 17h.
- Listke za maše boste veroučenci dobili tudi pri nas. Po maši pristopite v zakristijo.
- Pri glavnih vratih so na voljo pisemske ovojnice z listki, kamor lahko zapišete imena rajnih, katere priporočate v mesecu novembru v molitev in daritev sv. maše. Tako izpolnjene ovojnice položite v košarico na oltar sv. Antona, oziroma v kapeli sv. p. Pij.
Sv. Frančišek
V petek, 4. oktobra praznujemo praznik našega redovnega ustanovitelja sv. Frančiška Asiškega.
Mnogi ga prištevajo med največje svetnike vseh časov, za prenovitelja Cerkve, spoštujejo ga verni in neverni. Njegov duh veje tudi v sedanji, pokoncilski in sinodalni prenovi.
Središče Frančiškovega življenja je bil Kristus, njemu je želel biti čim bolj podoben. Njegov sodobnik Tomaž Čelanski pravi o njem: “Po mojem mnenju je bil Frančišek najsvetejši odsev svetosti Gospoda in njegove popolnosti.”
Kapucinska knjižnica v Škofji Loki
Ogled knjižnice in stalne razstave Škofjeloškega pasijona je možen ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9h do 14h, ostale dni po dogovoru.
Vstopnina vodenega ogleda razstave:
odrasli: 2 EUR, šole: 1,5 EUR
tel. knjižnice: 04/506-30-05
Stalna razstava o Škofjeloškem pasijonu
V času katoliške prenove v 17. stoletju so škofje vabili kapucine, kot nosilce »nove, evangeljske pridige«, neposredne pobude za ustanavljanje samostanov pa so največkrat prišle od prebivalcev mest.
Prvi samostan so ustanovili 1591 v Gorici, v Ljubljano so prišli 1606, potem pa v vrsto slovenskih mest (Celje 1609, Maribor 1613, Radgona, Trst in Krmin 1617, Ptuj 1623, Beljak 1629, Sv. Križ pri Ajdovščini 1637, Kranj in Krško 1640, Celovec 1646, Gradišče ob Soči 1650, Novo mesto 1658) in Škofja Loka. Po številu samostanov in redovnikov so bili kapucini v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Značilnost duhovnega življenja v samostanu je bilo premišljevanje Kristusovega trpljenja. S pridiganjem in prirejanjem pasijonskih procesij so skušali to skrivnost približati tudi vernikom. V Škofji Loki so táko procesijo verjetno prvič uprizorili leta 1713, ko je bila posvečena cerkev sv. Ane. Zadnjič so jo v prvotni obliki pripravili leta 1768.
Leta 1999, 2000 in 2009 je bil Škofjeloški pasijon znova uprizorjen. Škofjeloški pasijon odmeva danes tudi v umetnosti. Ločan Vinko Mohorčič ga je upodobil v bakrenih reliefih. Nazorno predstavitev Škofjeloškega pasijona pa je na panojih z besedo in sliko pripravilo tudi Muzejsko društvo Škofja Loka. Oboje je na ogled v prostorih knjižnice.
Ob nas živijo
Frančiškov svetni red
Sv. Frančišek Asiški (1182-1226) je ustanovil po navdihnjenju Svetega Duha tri redove: prvi red (minoriti, frančiškani, kapucini), drugi red (klarise – po sv. Klari Asiški) in tretji red (za kristjane v svetu). Zato se je Frančiškov svetni red (OFS) dolga stoletja imenoval »Tretji red sv. Frančiška«, njegovi pripadniki pa »tretjeredniki«.
Po 2. vatikanskem koncilu, v zadnjih 30-ih letih, so nastala v Cerkvi mnoga gibanja. Ker so se pojavila v dinamični kulturi, so tudi sama dinamična, tako da lahko odgovarjajo na vprašanja današnjega kristjana, pa tudi na vprašanja sveta. Frančiškov svetni red pa živi že 750 let.
V Frančiškovem času in neposredno po njem se imenujejo sestre in bratje, ki živijo po zgledu sv. Frančiška, pa kljub temu ostajajo v svetu (v svojih družinah in pri svojem delu), »Spokorni bratje in sestre«, pozneje pa »Bratje in sestre tretjega Vodila«.
(Povzeto po: https://www.ofs.si)
Frančiškov svetni red deluje tudi pod okriljem oziroma duhovnim spremljanjem bratov kapucinov v Škofji Loki. Družina Frančiškovih sester in bratov ima okoli 50 članov. Veže jih Vodilo, katerega izhodišče je: »Živeti evangelij po zgledu sv. Frančiška.«
Družina se srečuje enkrat mesečno, in sicer vsak četrti četrtek v mesecu, ter občasno na različnih dogodkih in duhovnih obnovah. Enkrat mesečno pripravijo slavljenje pred Najsvetejšim, v Župniji sv. Jakoba imajo vsak drugi četrtek molitev pred Najsvetejšim za mlade, vsak mesec 27. se povežejo v molitev vseh Frančiškovih bratov in sester za mir … z molitvijo in delom po svojih močeh pomagajo bratom kapucinom.
Kdor bi želel o delovanju OFS izvedeti več, se lahko obrne na člane sveta krajevnega bratstva Škofja Loka:
- Aleš Murn: 041 503 206
- Andreja Mohorič: 031 368 301
- Vojko Vidmar: 051 226 312
- Rok: 040 519 919
- Sonja Bonča: 041 543 795
- Bernarda Pavlovec Žumer: 031 208 825
Družina OFS je iskreno vesela vsakega novega člana!
Škofjeloški pasijon
Preberete si lahko aktualne novice ali pretekle loške pasijone, ki so potekali