Spoved
Spoved je zakrament ozdravljenja. Predvsem utrjuje zavest, da smo navkljub naši grešnosti in omejenost neskončno ljubljeni. Ljubezen je najpopolnejši sinonim za Boga – Bog je ljubezen. Bolezen, ki škoduje krščanskemu življenju, je nezaupanje v Boga in njegovo ljubezen. Spoved ni le obračun z lastnimi slabimi dejanji. Spoved je veliko več. Je pričevanje, ker priznavam Boga kot avtoriteto, ki lahko odpušča. Je pot pristnosti, ker priznam lastno majhnost, nebogljenost in grešnost. Predvsem pa je ozdravljenje, ker mi je sram in krivda odvzeta, podarjena pa nedolžnost ter veselje in dostojanstvo Božjega otroka. Za ozdravljenje ni bistvena bolezen. Bistveno je najti zdravnika in zdravilo. Bog je zdravnik, njegova ljubezen zdravi in celi naše rane.
Bratje kapucini so si skozi zgodovino pridobili veliko zaupanja tudi kot sveti spovedniki do te mere, da so nam v nekem času zgodovine spovedovanje pripisovali kot bistveni del naše karizme. V svetem letu usmiljenja (2015-2016) je papež Frančišek, kot zavetnika izrednega jubileja imenoval prav brata kapucina sv. Leopolda Mandića in sv. Pija iz Pietrelcine, ki sta se oba odlikovala kot velika spovednika.
Tudi danes imamo bratje v vseh naših samostanih odprta vrata za vse, ki se hočejo z Bogom spraviti v tem čudovitem zakramentu odpuščanja in sprave. Posebno pred prazniki so naše spovednice polne ljudi od blizu in daleč.