“V  skušnjavah se močno bojuj z močnimi dušami in bojuj se skupaj z najvišjim voditeljem; ko padeš, ne obleži z duhom in telesom na tleh; zelo se ponižaj, vendar ne izgubi poguma; ponižaj se, vendar ne izgubi dostojanstva; svoje nepopolnosti in svoje padce operi z iskrenimi solzami kesanja, ne da bi ti pri tem manjkalo zaupanja v Božjo dobroto, ki bo vedno večja od tvoje nehvaležnosti; skleni, da se boš poboljšala, ne da bi si pri tem domišljala, da se boš poboljšala iz same sebe, ampak tvoja srčnost mora počivati samo v Bogu; nazadnje iskreno izpovej, da če Bog ne bi bil tvoj ščit in tvoja obramba, bi te zaradi neprevidnosti prebodli vsakovrstni grehi.”
(Epist. III, str. 698)