2 Mz 12, 1-8. 11-14; 1 Kor 11, 23-26; Jn 13, 1-15

Kako zgoščeno se na Veliki četrtek vrste pred našimi očmi dogajanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, koliko misli Beseda na današnji dan zvrsti pred nas! Spomin seže v egiptovski Gospodov mimohod, ko Bog z močno roko vodi izraelsko ljudstvo v svobodo; spomin stopi v sobo zadnje večerje, kjer Gospod ob spominskem uživanju velikonočnega jagnjeta prvič spremeni kruh v svoje telo in vino v svojo kri; spomin sega v neotipljivo prihodnost, kjer bo po sveti daritvi Veliki četrtek živel prav do njenega konca. Skozi vse človeško bivanje na zemlji je kot nikoli izgubljena nit iz preteklosti v prihodnost  vidna in dejavna navzočnost Boga med ljudmi. Na Veliki četrtek ta navzočnost na poseben način zažari: po Gospodovi tako zaupljivi besedi prijateljem, po dejanju, ki samo po sebi govori zgled sem vam dal, po prvem lomljenju kruha, ki izzveni v naročilo to delajte v moj spomin. Gospod hoče ostati z nami.

Danes posebej pomislimo na najsvetejši zakrament, v katerem Gospod ostaja z nami ne le v besedah, ne le v nekih simbolih, ampak osebno, živo, resnično:

– evharistija, Gospod pod podobo kruha, najelementarnejšega sredstva za ohranjanje življenja, je najvidnejše, najotipljivejše potrdilo besed, ki jih je Jezus izrekel iskalcu Nikodemu: Bog je svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje, tisto življenje namreč, ki ga Gospod sam opredeljuje kot življenje v obilju, življenje pri Očetu, ki ne pozna konca;

– evharistija je nadaljevanje Gospodovega življenja med ljudmi, njegove besede in zgleda, njegovega odrešujočega poslanstva, da bi se namreč vedno zavedali, da spadamo med tiste, za katere je Gospod, srednik med Bogom in ljudmi, sam sebe dal v odkupnino;

– evharistija je tista jed, ki ostane za večno življenje in jo daje Sin človekov, je hrana, ki presega sleherno zemeljsko živilo in o njej Gospod sam pravi: jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes, če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj;

– evharistija je tisti kruh, ob katerem človek vse bolj čuti, da zmore pot svojega življenja, saj mu prav ta kruh posebno v trenutkih slabosti in nemoči daje nov pogum in trdnost, kakor jo je Gospod zagotavljal preroku Jeremiju: nikar se ne boj, saj sem jaz s teboj, da te rešujem, govori Gospod.

Grška beseda eucharistia slovensko pomeni zahvala. Sleherna evharistična daritev je sama po sebi hvalnica Očetu, ki nas je po Sinovem trpljenju in vstajenju spravil s seboj in nam tako odprl pot v življenje v obilju. Naj bo današnji dan tudi z naše strani v prvi vrsti hvalnica Očetu v nebesih, naj bo zahvala Gospodu, da je v kruhu življenja vedno z nami, in naj bo tudi prošnja, da bi mi hoteli vedno ostati z njim.