V krščanskem bogoslužju poznamo dve noči, ki z neustavljivo vsebino svojega sporočila segata globoko v človekovo dušo in sta res z velikimi črkami zapisani v naši vernosti. Še več, ob teh dveh nočeh so se oblikovale zvrsti praznovanja in navad, ki so že kar del naše slovenske samobitnosti, ki pa vendar še zdaleč niso le navade, ampak bistveno več: nekaj, kar je v resnici naše, kar je krščansko, kar je za mnoge iskren in pristen izraz žive vere. Pomislimo morda na preprosto iskreno in pristno večerno molitev družine pri jaslicah, pomislimo na besedo, s katero mamica pred božjim grobom razlaga otročku Jezusovo trpljenje in vstajenje; kateheza, ki ostane neizbrisna celo življenje! Sveta noč, velika noč! Obakrat v jedru pravzaprav isto praznovanje: Bog je z nami!

Velika noč! Kako sijoč dan po dnevih spomina na Gospodovo trpljenje; dnevi tesnobe, razočaranja in pokopanih upov so mimo. Kakšen dan, ko po nekem čudovitem posegu ne dobi le mati-vdova svojega mrtvega sina nazaj v življenje, ampak po božanski nedoumljivosti vstaja v neminljivo življenje tisti Jezus iz Nazareta, ki je že nekoč dejal o sebi, da je življenje in vstajenje, o katerem zdaj prvi med apostoli pravi, da ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih ter je edini, v čigar imenu dobi odpuščanje grehov vsak, kdor vanj veruje:

– uresničila se je napoved, ki so se je Nazarečanovi nasprotniki najbolj bali in jo sporočili tudi Pilatu: ko je bil še živ, je ta zapeljivec rekel, po treh dneh bom vstal – čisto nehote izpovedo, da je vstajenje dokončna zmaga Nazarečana;

– s kako trdno vero in jasno besedo, kot bi jo klesal v kamen, Peter v Kornelijevi hiši zatrjuje: Bog ga je obudil tretji dan in mi, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih, smo temu priče – v templju, pred množico, pred velikim zborom odmeva beseda učencev, ki je ne more utišati nobena grožnja, kot pravita Peter in Janez pred velikim zborom: ne moreva, da ne bi govorila, kar sva videla in slišala;

– Gospodovo vstajenje je tisti temeljni kamen, na katerem stoji vsa naša vera, kot zatrjuje Pavel: če Kristus ni vstal, je prazna vaša vera, še ste v grehih, tako  bistvenega pomena je, da beseda o vstajenju v celoti povzema službo apostola, kot ob Matijevi izvolitvi pravi Peter: z nami bo priča Gospodovega vstajenja.

V našo vsakdanjost, ki jo nenehno zaznamuje tragika konca v tehle naših človeških razsežnostih, sega navdušena beseda učencev, ki so priče novega, neminljivega bivanja: Učitelj je prestopil mejo, ki je še nikomur ni bilo dano prestopiti. In krona je njegovo zagotovilo: volja mojega Očeta je, da vsak, kdor veruje v Sina, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.