1. Stara freska v Crngrobu značilno upodablja sveto Družino: Marija se ukvarja z Jezusom, Jožef kuha močnik, obrnjen proč od ognjišča gleda Marijo in Jezusa, močnik kipi čez rob lonca. Sveta družina: v vsej svoji preprostosti in vsakdanjosti (nimajo svilenih in zlato obrobljenih plaščev): prežarja jih to, kar je temelj vsake družine: medsebojna ljubezen, spoštovanje.

2. Pavel v pismu Kološanom povzema preverjene izkušnje modrega Siraha, enakovredno nagovori može in žene:

– žene, podrejajte se svojim možem kakor se spodobi v Gospodu, in vzporedno s tem poudari: možje ljubite svoje žene in ne bodite osorni do njih – očitno želi,  da tem besedam prisluhnejo eni in drugi, saj kažejo na medsebojno skladnost in enakovrednost, kjer ni nekdo pomembnejši, drugi pa obsojen na služenje;

– tudi ko se obrne na otroke, otroci, ubogajte, to je všeč Gospodu, takoj nagovori tudi starše: ne grenite svojih otrok, da ne zapadejo v malodušje – gre torej za besedo vsem, možem, ženam, otrokom, starejšim in mlajšim, ki jo Pavel povzema: nad vsem tem pa naj bo ljubezen, ki vse dela popolno. To je vedno bil in ostaja temelj družinskega in slehernega skupnega življenja.

3. Evangeljske misli nam podobo, vlogo in razsežnost družine bistveno razširijo. Če prvi del evangeljske pripovedi ostaja pri nazareški družini, ki v templju prvorojenca postavi pred Gospoda, kot pravi Mojzesova postava, pa v drugem delu stari Simeon opozarja, kako prav iz te družine izhaja nekaj nedopovedljivo velikega, kar se razteza na vse družine, na ljudi vsega sveta:

– v otroku nazareške družine vidi rešitev, ki jo je Bog pripravil pred obličjem vseh narodov, za vse je poslan, ne samo v neka družbena ali kulturna okolja;

– mar ni to tista velika družina, ki je bila vključena v angelsko sporočilo pastirjem v Sveti noči, ko so oznanjali veselje za vse ljudstvo in mir ljudem na zemlji?

4. Ko imamo pred seboj nazareško sveto družino in široko družino vsega človeštva na zemlji, je prav, da prosimo:

– za naše družine, da bi v njih bila doma dobrotljivost in potrpežljivost, dobrohotnost in prijaznost, da bi se vsakdo v družini res počutil doma!

– za našo domovino, da bi jo spoštovali in imeli radi kot naš skupni dom, kjer ima vsak pravico do dostojnega življenja, do svobode in pravice;

– za veliko družino človeškega rodu, da bi vsem bilo omogočeno primerno blagostanje, da bi živeli v miru, brez strahu pred nasiljem, res bratje in sestre.