S slovesnim bogoslužjem v čast Presveti Trojici sklepamo krog Gospodovih praznikov. Božič smo obhajali kot praznik Očetove ljubezni do nas ljudi: Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanje veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje. Veliko noč kot praznik Sinove ljubezni, ki se je v najvišji meri izrazila na Golgoti: nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da življenje za svoje prijatelje. Binkošti kot praznik Svetega Duha, ki nas bo učil vsega in spomnil vsega, kar nam je povedal Gospod Jezus, Duha, ki po beseda apostola prihaja na pomoč naši slabotnosti. Torej praznik enega Boga v treh osebah, praznik Boga, ki v svoji veličini neskončno presega vse, kar človekov razum more dojeti, praznik skrivnost, ki jo je človek zmožen sprejemati le v globoki in ponižni veri. To je neskončnost, to je bogastvo Boga!In vendar za nas ljudi ta neskončnost Boga ni neskončno oddaljena, bogastvo Boga za nas ni nedosegljivo. V svoji neskončnosti nam je troedini Bog blizu:

– slišimo v odlomku iz Mojzesove knjige, kako opogumljajoča je ljudem zavest, da Bog ni nekdo, ki biva visoko nad oblaki in se ne meni, kaj se dogaja na zemlji, ampak jih nagovarja, je z njimi: Gospod je Bog zgoraj v nebesih in spodaj na zemlji, ali kot je zapisal psalmist: ti vendar vidiš težave in stiske, gledaš, da jih vzameš v svoje roke;

– o tem Bogu, ki hoče človeku biti blizu, ki vidi njegove težave in stiske ter mu hoče biti v spodbudo in oporo, Gospod sam naroča učencem, naj pouče vse narode, naj jih krščujejo v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha – in ponovno zagotavlja, česar se je zavedal že starozavezni psalmist: jaz sem z vami vse dni do konca sveta;

– na sadove te božje bližine in naklonjenosti človeku opozarja Pavel v pismu krščanski skupnosti v Rimu: kateri se dajo voditi božjemu Duhu, ti so božji otroci, tem je dano, da Boga kljub vsej njegovi neskončnosti in vsemogočnosti smejo nagovarjati sproščeno in neposredno: Oče, Oče naš!

Ob današnjem prazniku Presvete Trojice se ne bomo ustavljali ob poskusih razvozlavanja te skrivnosti, ki je človekov razum nikoli ne bo mogel dojeti. Naj nas bolj prevzame, naj prežari naše bitje zavest, da je ta neskončni Bog do slehernega med nami po besedah psalmista usmiljen, blagohoten in pravičen. Naj nas spodbuja in opogumlja zavest, da nas ta neskončni Bog hoče imeti za svoje otroke in svoje prijatelje. Ali se res zavedamo, da Boga, to vsepresegajoče bitje smemo klicati Oče! Sveti papež Leon Veliki, odločen in pokončen mož, je zaklical: kristjan, zavedaj se svojega dostojanstva!