1. Božič, ki se končuje z današnjim praznikom Jezusovega krsta, pomeni praznovanje Gospodove navzočnosti med ljudmi, je začetek vrhunca božje odrešenjske dejavnosti v človeški zgodovini. Današnji dan je s svojo Besedo potrditev »božičnega posega« v svet:

– apostol Peter govori o oznanilu miru po Jezusu Kristusu, ki je Gospod vsega, vsak, kdor se da v imenu Jezusa Kristusa krstiti, bo prejel odpuščanje grehov;

– nebeški Oče sam potrjuje: ta je moj ljubljeni Sin, zelo sem ga vesel; potrdilo ob Jezusovem vstopu v javnost Oče dobesedno ponovi pri spremenitvi na gori, ko Jezus predstavi vrhove odrešenjskega poslanstva: trpljenje in vstajenje;

– uresničuje se starodavna preroška napoved Odrešenika: moj izvoljeni, nad katerim imam veselje, narodom bo oznanil pravico.

2. Pri Izaiju beremo program Odrešenikovega delovanja:

– ne bo vpil, ne bo hrupa delal: v svojem nastopu bo pravo nasprotje kričečim in največkrat zavajajočim reklamam, ne bo razmetaval lažnih političnih parol;

– ne bo opešal, ne podlegel, dokler ne utrdi na zemlji pravice, kljub stalnemu in ponovnemu teptanju človekovih pravic, vrednot in dostojanstva bo vztrajal: blagor tistim, ki delajo za mir, blagor tistim, ki izkazujejo usmiljenje, blagor tistim, ki imajo krotko, potrpežljivo srce, blagor tistim, ki zmorejo odpuščati;

– vedno bo opogumljal, nalomljenega trsta ne bo zlomil: človeka, ki se otepa s slabostmi in jim tudi podleže, ne bo pohodil, ne bo se zgražal nad grešnikom, ampak mu bo spodbudno dajal moč: ne bom te obsodil, pojdi in ne greši več;

– on bo luč narodom, edini, ki bo upravičeno lahko vabil: učite se od mene, zgled sem vam dal, ki bo dosleden do skrajne točke, do križa, ko bo do konca izničen še vedno  zmogel božansko dejanje: Oče, odpusti jim.

3. Z dejanjem ob Jordanu je Jezus vstopil v javnost, začel je uresničevati program, kot ga je davno prej napovedal prerok:

– ni opešal, dokler ni ob besedi o Očetu, ob razdajanju znamenj božje naklonjenosti do človeka, nesprejet in zasramovan, dospel do Kalvarije in vstajenja, na svoji poti odrešenja, ko je tudi nam utiral pot k Očetu;

– ob Gospodovem krstu v Jordanu se spominjamo svojega krsta; ne pozabimo: krst ni zgolj nek obred, še manj folklora, je nič več in nič manj kot življenska zveza, je »sveti zakon« z Bogom, ki je neločljiv, ki pomeni izročitev vsega življenja Bogu. Program za življenje v duhu krsta nam je zarisal, kot smo slišali preroka, Gospoda sam. Ni le luč narodom, ampak tudi vsakomur osebno.