1. Današnji praznik, tretji v vrsti božičnega praznovanja, razločno povzema vse bogastvo, ki je človeku podarjeno z učlovečenjem božjega Sina – od ganjenosti se ti bo širilo srce – vse obsegajoč vstop Boga v človeško zgodovino, vstop ki vsem ljudem naklanja odličnost božjega otroštva, prijateljstva z Bogom!

– preroška beseda opozarja na bogastvo božje navzočnosti v svetu, odrešenje je namenjeno vsem ljudem: zasveti se, Jeruzalem, Gospodovo veličastvo se sveti nad teboj, narodi pojdejo k tvoji luči, veselo oznanjajo slavna Gospodova dela;

– Pavel poudarja, naj bi po oznanilu o učlovečenju  tudi »tujci«, po mnenju izvoljenega naroda izključeni pogani postali sodediči obljube v Kristusu Jezusu, saj Bog prihaja med ljudi za vse ljudi, nikogar ne izključuje.

2. Kakšen vtis je naredilo na prve učence srečanje s Kristusom? Koga srečajo? Občudovan pridigar, iskan čudodelnik, razočaran nesrečnež, ki konča na križu. Pa vendar njegovo »pojavitev« v svetu označijo z izrazom epiphania ( gr. epiphaneia, ko se cesar, »gospod in bog« pojavi med ljudmi, vse se mu klanja):

– kakšna smelost: v Jezusu, betlehemskem otroku, v Jezusu, ki ga voditelji ljudstva zavržejo, v Jezusu, ki ga obsodijo na sramotno smrt, vidijo epifanijo, ki jim jo dokončno potrdi Gospodovo vstajenje;

– kako pogumno oznanilo: v Jezusu je Bog prišel med nas, učlovečeni Bog je stopil na oder človeške zgodovine, odslej jo usmerja, je gibalo prvim kristjanom in nam danes, on  je postavljen v padec in vstajenje mnogih, v znamenje. Bog je na poti k ljudem!

3. Druga plat današnjega oznanila: človek je na poti k Bogu! Treba se je podati na pot, videti znamenja, premagati ovire:

– modri vidijo znamenje, gredo, iščejo, ne zadrži jih Herod, ne ugibanja pismoukov – tudi nam so dana znamenja, največkrat v obliki okolja, ki človeka sili, da išče resnico, pravico, dobroto, drugače rečeno: pot k Bogu;

– modrih pogled na Kralja, ki ne daje podobe kralja, ne razočara – naj tudi nas naši osebni padci ali pa polena pod noge ne bi razočarali ali celo zaustavili na naši poti, v naši vztrajnosti!

4. Kdor išče in najde Boga, ne more več po drugačni poti: postaja nov človek, postaja tudi sam znamenje drugim, luč na poti. Priporočajmo se, da bi videli znamenja, da bi zvesto šli za njimi, da bi tudi sami postajali znamenje Gospoda.