1. Bogastvo skrivnosti, ki jo obhajamo, je izredno, presega moč vseh človeških dojemanj. Je neizčrpen navdih v vseh zvrsteh umetnosti, tu zajema tako ljudski rezbar kot vrhunski umetnik. Tu se srečamo tudi s preprostostjo in pristno človeško vsakdanjostjo: oče, mati, otrok, družina, veseli prijatelji, skupno slavje in veselje ob rojstvu. Ali ni ravno v tem veličina Božiča, da neskončno, nepojmljivo, za človeka nedosežno, prihaja na svet med ljudi na skrajno preprost, dojemljiv, sprejemljiv način.

2. Beseda kar izžareva veselje, da je Bog ob vsej svoji neskončnosti in nedosežnosti vendar človeku tako blizu, človek sme čutiti božjo “človečnost”:

– Izaija vabi k veselju: vzklikajte radostno, naš Bog rešuje; tisočletno, vedno vznemirljivo, včasih že nestrpno pričakovanje Odrešenika se je uresničilo;

– Pavel je vesel, da sme posredovati svojemu učencu in vsem ljudem odrešujoče sporočilo: razodela se je dobrotljivost in ljudomilost Boga, našega odrešenika;

– evangelist ugotavlja, da nekateri božjo ljudomilost sprejemajo, drugi jo zavračajo: tistim, ki jo sprejemajo, Odrešenik sam daje pravico, da postanejo božji otroci, dediči večnega življenja.

3. Pred skrivnostjo božjega učlovečenja človek skoraj ne more drugače, kot da obstane in brez besed občuduje:

– On, ki z besedo svoje moči nosi vse, po katerem je vse nastalo, prihaja v stvarstvo, ki je delo njegovih rok, prihaja v svoje stvarstvo kot  človek;

– On, ki je veličastnejši od vesoljstva, saj ga je ustvaril, On, ki je neskončna modrost, ki je vse zasnovala, neskončna moč, ki je vse izvedla, On postane človek, eden od nas, preprost, ubog!

Res nedoumljive poteze neskončnega Boga, ki pa jih v celovitosti božjega razodetja vendar dojemamo, občutimo, občudujemo:

– ali ne beremo o njem v Knjigi modrosti: dober si in resničen, velikodušen si in vse urejaš z usmiljenjem – svoje mogočnosti, suverenosti, neskončnosti ne izkazuje z gospodovanjem in nasiljem, kot to počno človeški oblastniki, ampak svojo vsemogočnost izkazuje z ljudomilostjo, saj je božja logika drugačna od človeške: Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.

Prišel je »zaradi nas in zaradi našega zveličanja«. Ta božji poseg v človeško zgodovino vsakemu človeškemu bitju daje novo vrednost, dostojanstvo. Veselimo se: po Jezusu smemo biti božji otroci, prijatelji, Gospod nam je blizu.