1. Kakor se nam bližajo prazniki Gospodovega rojstva, tako nam Beseda vse vidneje razodeva: božji odrešitveni načrt se stopnjuje in končno uresničuje. Bog kljub tolikim popuščanjem človeka po prerokih napoveduje odrešenje, pred nami je praznovanje enkratnega dogodka v stvarstvu: Bog stopa na zemljo!
– Izaija nagovarja malovernega judovskega kralja Ahaza, naj izprosi znamenje, da je Bog z njim, kar Ahaz odkloni; Bog sam mu ponudi znamenje: glej, devica bo spočela in rodila sina, ki ga bo imenovala Emanuel, kar pomeni: z nami je Gospod – skrivnostno, enkratno znamenje, kralj ne ve, kaj bi z njim;
– Pavel poudarja, kaj je poklic apostola: oznanjati Odrešenika, ki ga je Bog napovedal po svojih prerokih, ki je po telesu iz Davidovega rodu; Bog-človek!
– evangelij govori o uresničenju znamenja: vse to se je zgodilo, da se je spolnilo, kar je Gospod rekel po preroku. Pričakovanje se izpolnjuje.
2. Vprašanje nam: kaj mislimo o tem znamenju! Mnogim, tudi vernim kristjanom, je tuje. Jezusovo deviško rojstvo jemljejo kot popoln nesmisel, kot nesmiselno podtikanje zdravemu razumu.
Evangelij govori drugače: zahteva, da deviško rojstvo vzamemo zares. Ali ne trdimo v veroizpovedi: in se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device! Ali ne verjamemo, da Bogu ni nič nemogoče?
Enkratno preprosto in razumljivo je to vprašanje razložil Trubar: Kakor sonce skuz glaž gre / glaž ta se ne rezbije / v glihi viži rojen je / naš Jezus od Marije.
3. Božič ni le rojstni praznik Jezusa iz Nazareta, ni le praznik učlovečenja, je tudi preizkušnja naše vere. V jedru so to vsa krščanska praznovanja, od Božiča do Velike noči, od rojstva do vstajenja in vnebohoda. Zapišimo si v spomin:
– vera v smislu Svetega pisma je vedno vera v Boga znamenj, čudežev, nam nedoumljivih dejanj – le taka vera ima Boga res za Boga, ki presega vse!
– vera priznava, do so božje misli, načrti, dejanja, drugačni od človeških – o globočina bogastva in modrosti in vednosti v Bogu, kako nedoumljivi so njegovi sklepi in neizsledna njegova pota, kdo je spoznal misel Gospodovo!
– vera priznava in spoštljivo sprejema: pri Bogu ni nič nemogoče!
4. Vera v božično skrivnost ni vera v pobožno idilo ali otroško pravljico, je pretres naše eksistence prav do korenin. Bog, ki o njem govori Sveto pismo, ni nek “verjetni, sprejemljivi, možni” Bog, je Emanuel, Bog z nami, Bog za človeka, že v jaslicah, potem na križu. Božič je praznik Boga med nami!