1. Sklep Gospodovega pogovora s Petrom je vabilo hodi za menoj, iste besede, kot na začetku javnega delovanje Petru, Andreju, Janezu, Filipu, Natanaelu, potem Mateju in še mnogim. Pot šole je za njimi, prava pot se šele začenja: so morda dojeli besede kdor hodi za menoj, ne bo taval v temi, temveč bo imel luč življenja.

2. Peter in Janez, ključni osebi v apostolskem zboru, ki sta veljala za stebra, sta osrednji osebi tudi v današnji Besedi: spet se srečata z Vstalim, utrjujeta svojo vero, postajata oznanjevalca Vstalega. Različna so njuna pota do spoznanja:

– ovinkasta je pot vihravega Petra: ti si Kristus – življenje dam zate – ne poznam tega človeka – ti veš, da te ljubim, tak je izbran za voditelja, skalo, po prejemu Svetega Duha je njegova zvestoba neomajna: Boga je treba bolj ubogati kot ljudi, nič več ga ne odmakne od tega prepričanja;

– Janez: učenec, ki ga je Jezus ljubil, ima oči, srce za vero, vidi bistvo, ki je očem prikrito (Saint Exupery), po ljubezni prihaja do spoznanja, do vere – ko drugi učenci ob jezeru še oklevajo, Janez zatrdi: Gospod je!

3. Kakšna je naša pot, koliko smo odprti za osrečujočo resnico o vstajenju in življenju, ki je vendar “biti ali ne biti” našega krščanstva:

– ali smo odprti še za kaj drugega razen za »mojo resnico« – kar je meni prav, to naj bi bila resnica – pogosto slišimo: “so razne resnice”; je to res, je možno;

– ali imamo pogum iskreno, brez predsodkov, brez bojazni, da bo poseglo v našo vsakdanjost, jo morda spremenilo, pogledati »bistvo stvari, ki je očem prikrito«;

– ali imamo pogum soočiti se z danostmi, ki se ne omejujejo le na sedanji trenutek, ampak razločno kažejo na prihodnost, tudi tisto onkraj groba?

4. Kako različna so pota do Boga, in res vsakdo hodi svojo, osebno pot. Ob vseh zunanjih spodbudah, navdihih, se je treba z Gospodom osebno srečati. Vsa pota pa pa imajo isto temeljno vodilo in smer: ljubezen;

– ali me ljubiš morda zveni kot nedosegljivo leporečje, vendar ima v Jezusovem oznanilu zelo konkretno obliko: lačen, bolan, popotnik sem bil – kar ste storili!

– kdor to oznanilo vzame zares, v bližnjem najde Gospoda, preko bližnjega se neposredno srečuje z Njim.

– kot Janez lahko z vso trdnostjo ugotavlja: Gospod je, in zna najti način, kako naj odgovarja na Gospodovo vabilo hodi za menoj.