Pravijo, da najbolj zaboli tisti udarec, ki prileti na denarnico. Rek, ki več kot zgovorno kaže, kako občutljiv je človek pri vprašanju imovine, kako globoko je v njem zavest o pravici do zasebne imovine. Res gre za vprašanje, ki je aktualno v vsakem času in vsakem okolju, ki je široko družbenega pomena (leto 2000 naj bi bilo zaznamovano z odpisom dolgov bogatih držav revnim), še bolj pa se dotika človekovega osebnega odnosa do te prirojene naravnanosti: imeti, svobodno razpolagati.
Božja beseda nam glede tega vprašanja pove nekaj misli v krepkem tonu:
– kako težko je bogatinu priti v Božje kraljestvo, pravi Jezus – tudi naše okolje nam pove, da se bogastvo največkrat gradi na laži, sebičnosti, brezobzirnosti, ki ne pozna omejitve, kar je vse pravo nasprotje Božjega kraljestva, ki je mir, pravičnost, dobrota, poštenje, ljubezen – premožnost človeka lahko zavede v prepričanje, da ne potrebuje ne Boga ne človeka, da vse lahko kupi, vse lahko plača – čeprav ve, da se že največjih “zemeljskih vrednot” kot je zdravje, veselje, sreča, ne da kupiti, se slepi, da je tudi to kupljivo in plačljivo blago;
– izbirati med temi različnimi možnostmi je ena od stalnic našega življenja, ki se ji ne moremo izogniti, zato slišimo v Besedi prošnjo za razumnost, ki po njenih rokah prihaja vse dobro – kako potrebna je, spet govori vsakdanjost, saj težnja po imeti, še več, boljše imeti, tako rada človeka zaslepi;
– Gospodovo vabilo: hodi za menoj ni namenjeno le izbrancem, ki so v radikalni odločitvi znamenje ljubezni, svobode in upanja (Frančišek, mati Terezija), je spodbuda vsakomur, da bi iskal v sebi pravo ravnotežje med dobrinami: so stvari, ki jih potrebujemo za svoje življenje in delovanje, ki pa ne morejo biti naš cilj in namen, zato Gospod vabi k prizadevnosti za dobrine, ki se jim tat ne približa in jih molj ne razje.
Kako potrebno je, da človek stalno išče ravnotežje med dobrinami, pri čemer je temeljnega pomena osebni odnos do dobrin:
– bogastvo ni nujno debela denarnica: tudi med premožnimi so, ki imajo odprto srce in roko za bližnjega in Gospod blagruje njihovo dobroto;
– uboštvo ni nujno revščina: tudi med revnimi so, ki hlepe po bogastvu in bi zaradi majhne koristi bili pripravljeni hudo prizadeti drugega;
– ni ubog tisti, ki nima, ampak tisti, ki nikoli nima dovolj.
- Ob mislih današnje Besede je morda še najbolj prav, da prosimo, da bi nam bila dana razumnost, po kateri nam lahko prihaja vse dobro.