1. Pozorno branje in poslušanje Besede nam vedno znova da vedeti, da ta beseda ni neko megleno govorjenje in zidanje gradov v oblakih, tudi ne samo polaganje temeljnih smernic za človekovo življenje, ampak v vsakem trenutku neverjetno sodobno posega v našo vsakdanjost. Taka so tudi vsa tri današnja berila, ki obravnavajo vedno aktualno plat našega vsakdanjika: kako se obnašati do človeka, pri katerem vidiš, da to ali ono ne dela prav.

2. Beseda nam zelo razločno pove, da nimamo pravice ostati brezbrižni, ne moremo se izgovarjati z dobrodušnostjo, prav tako nimamo pravice do kakega vzvišenega poučevanja drugih in še najmanj pravice do obsojanja:

– prerok kar zaostreno zavrača namišljeno dobrohotnost, za katero se človek rad skrije: če ne govoriš, da bi posvaril hudobneža, bo Bog klical na odgovor tebe, ti si odgovoren tudi zanj, ne moreš se izmikati svoji odgovornosti;

– Gospod nam naroča: ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvari med štirimi očmi – podčrtana je odgovornost za bližnjega z močnim poudarkom, da se to ne dela z razglašanjem njegovih napak, ampak v pogumnem in odkritem pogovoru, z besedami, ki ne zadajajo ran, ampak opogumljajo, spodbujajo;

– Pavel povzema: ljubezen bližnjemu ne dela hudega, ta ljubezen ni pometanje pod preprogo, ni slepo prikrivanje napak, ki imajo, če pustimo, da se razrastejo, lahko usodne posledice, in tudi bojazljiv molk se z njo ne ujema – ali ni vse to preveč v duhu Kajnovega vprašanja: sem mar jaz varuh svojega brata!

3. Božja beseda nas sooča s problemom, ki je vse prej kot lahek. Kako rado nas zanese v eno ali drugo skrajnost! Lahkotnejše je molčati, kuhati v sebi, kazati se dobrodušnega, slepiti se in lagati samemu sebi. Ali pa nasprotje tega, kamor nas še raje zavede: pred drugim nastopiti kot vzvišeni in popolni učitelj, pogosto z besedami, ki drugega ne le ponižajo, ampak zatolčejo, in še pogosteje: pred bližnjim ki je naredil napako, bojazljivo molčati, ob prvi priložnosti, za vogalom seveda, pa pogumno razglašati njegove napake in jih po možnosti še stopnjevati in pomnožiti.

4. Beseda nas uči drugače. Vsaj neka merila lahko povzamemo:

– z ljubeznijo pristopiti do vsakega človeka, ne ga z grobostjo odbiti;

– nikogar ne odpisati, ampak ga skušati razumeti;

– ne se delati gluhega, ampak se pogovoriti – razumno, umirjeno, pozorno.

Spet izrecimo prošnjo: Gospod, daj mi pogumno, razumno srce!