Julij je mesec novih maš. Na Slovenskem imamo zadnja leta manj novomašnikov. V primerjavi z nekaterimi evropskimi deželami, ki vse vidneje postajajo misijonska področja, kar lepo število. Smemo biti veseli! Podobo pa dopolnjuje pogled z druge strani. V povojnem času je bilo največ novih maš leta 1973 – kar 56. Število duhovniških jubilantov vse bolj presega število novomašnikov, povprečna starost duhovnikov se vidno dviga. Pa še drug podatek! Župnij, ki nimajo duhovnika je precej več, kot navadno mislimo: Ljubljana 41, Maribor 45, Koper 77. Pa ostareli in bolni duhovniki, ki težko ali sploh ne morejo opravljati svoje duhovniške službe – in podoba postaja stvarnejša ter nam postavlja vprašanja:
– komu je Gospod zaupal poslanstvo oznanjevanja – kdo naj človeku znova in znova dopoveduje, da je Kristus za nas umrl in za nas vstal ter nam odprl vrata v neminljivost – kakšne kvalitete naj ima glasnik oznanila o vstajenju in življenju – ali je število glasnikov res omejeno na ozek krog ljudi, ali sega širše?
Današnja beseda nam glede teh vprašanj le da nekaj vedeti:
– prerok, ki s svojo besedo vznemirja, pravi: nisem bil prerok, redil sem govedo in gojil smokve, Gospod pa me je vzel izza črede in mi rekel: pojdi, prerokuj – Bog, ki ima drugačna, širša merila, kot človek, ga je izbral;
– Gospod razpošlje učence po dva in dva, zaupa jim oznanjevanje – nimajo šol, so le ribiči, mojstri svojega posla, drugo jih ne zanima, ko pa so z dušo prisluhnili Gospodovemu vabilu, ne morejo, da ne bi govorili o tem, kar so videli in slišali;
– apostol Pavel vidi krog oznanjevalcev in način oznanjevanja še širše: vse, ki smo Gospoda sprejeli kot Odrešenika, je Bog pred stvarjenjem sveta izvolil, vsi smo poklicani, naj slavimo veličastvo njegove milosti, naj torej s stilom svojega življenja spričujemo, da verujemo Gospodu, da je on naša pot.
Če se čudimo, zakaj se je krščanstvo v svoji zgodnji dobi tako naglo širilo, je tu odgovor: ko je človek v sebi dojel oznanilo o Kristusovi zmagi nad grehom in zlom, o človekovi osvoboditvi izpod jarma zla in minljivosti, brezobzirnosti in laži, ni mogel drugače, kot da to oznanilo sporoči sosedu, prijatelju, znancu. Tudi nas Beseda postavlja nas na razpotje: ali bomo ob oznanilu o osvoboditvi izpod jarma zla ostali prekrižanih rok, prepustili drugim, “ki so za to”, ali se bomo ob svojih spoznanjih, vesti, odgovornosti v svojem okolju zavzemali za resnico, pravico, za človečnost, za vrednote, ki so popotnica v neminljivost.