1. Božjo besedo današnje nedelje bi lahko povzeli kot spodbudo za nov stil življenja:  nad ozko logiko razmišljanja, ki upošteva le to, kar se da videti in otipati, se uveljavlja logika široke razsežnosti, na kateri naj bi človek gradil svojo vsakdanjost, logika, ki predvsem upošteva perspektivo večnosti.

– prerok opozarja na moža, ki bo s svojim prihodom sam začel nov stil življenja in k njemu vabil vse ljudi: glej, prihaja tvoj kralj, pravičen je in krotak;

– Gospod vabi k sebi na tak način, kot ni mogel nihče drug: učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, našli boste mir svojim dušam;

– apostol govori o spremenjenem, novem človeku, če v njem prebiva božji Duh, in opozarja na človekovo večnostno perspektivo: na vstajenje v moči Duha.

2. Kdo so ti, ki jih Jezus v evangeliju označuje kot majhne, o katerih pravi: blagor krotkim? Pod videzom krhkosti se skriva rod trdnih, nezlomljivih. Padajo nasilniki, propadajo njihovi režimi, slede si revolucije in vojne puščajo pogorišča, majhni, ki ne poznajo orožja, pa spet vstajajo, kot se razraste poteptana trava. Njihova moč je v njihovi neskončni potrpežljivosti, ki je nobeno nasilje ne zlomi. Gospod, krotak in iz srca ponižen, je njihova moč, moč, ki prevaga samozadostnost in domišljavost nasilnikov.

Kdo so modri in razumni, o katerih govori Gospod? Gre za modrost tega sveta, bi rekel Jezus: gre za ljudi, ki znajo sebi v prid razlagati zakone, znajo lokavo govoriti, so umetniki manipuliranja, znajo najti možnosti, kako bi prevladali nad drugimi, so umetniki zahrbtnega vedenja, vedo, kako se da ljudi »žejne prenesti preko vode«, vedno se dobro znajdejo.

Do tistih, ki so se imeli za modre in razumne v njegovem času, ni kaj posebno obziren: gorje vam, učitelji postave, ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami pa se teh bremen niti s prstom ne dotaknete; in še naprej jim je rekel: gorje vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ spoznanja – sami niste vstopili in tistim, ki so hoteli vstopiti, ste to preprečili.

3. Jezusova beseda zelo razločno zariše razliko med tistimi, ki menijo, da so edini pametni in smejo, kar se jim zahoče, ter tistimi, ki vedno zmorejo lepo mero potrpežljivosti in obzirnosti, ki vedo, da se morajo še marsičesa naučiti. O teh razlikah nam kaj kruto nič kolikokrat spregovori naša vsakdanjost. Ali nam vse to kaj pove? Gospod nas kljub temu, da se nam zdi ugodneje »biti zgoraj«,  vabi: učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen ter zagotavlja: našli boste mir svojim dušam. Mir, ki ga mnogi »zgoraj« zaman iščejo. Razmislimo!