Zgodovina Slovenske kapucinske province

Slovenska kapucinska provinca združuje 5 samostanov in ima svoj sedež na naslovu:

Slovenska kapucinska provinca
Mekinčeva ulica 3
1000 Ljubljana

Nastanek Slovenske kapucinske province

Prihod kapucinov k nam je povezan z misijonskim poslanstvom sv. Lovrenca Brindiškega v Prago.

Samostani in začasna bivališča
Slovenska kapucinska provinca je ohranila vse slovenske postojanke, ki so prej spadale pod Ilirsko kapucinsko provinco: Ljubljana, Celje, Kromberk, Krško, Maribor, Ptuj, Škofja Loka in Vipavski Križ. Kapucini so začasno prevzeli upravo tehle Škofijskih župnij: Črneče pri Dravogradu (1965-1974), Sele pri Slovenj Gradcu (1967-1981), Start trg pri Slovenj Gradcu (leta 1967 stalna pomoč, od leta 1970 do 1975) in Martijanci v Prekmurju (1988-1993). Leta 1988 so slovenski kapucini sprejeli v upravo Sveti Benedikt v Kančevcih, kjer so zgradili dom duhovnosti. Leta 1993 so župnijo Kromberk prepustili ponovno Koprski škofiji. V letih 1977-1979 sta bili na Ptuju in v letih 1984-1986 v Mariboru na Studencih zgrajeni novi hiši za samostanske in župnijske prostore, čeprav sta obe zasilni in neprimerni za samostan. Leta 1995 se je na Ptuju (Nova vas) začela zidava cerkve sv. Leopolda Mandiča, ki je že pod streho. Bratje smo leta 2016 zapustili Ptuj.

Študij slovenskih kapucinov v Slovenski kapucinski provinci
Slovenska kapucinska provinca ima veliko semenišče v Ljubljani. Študentje teologije obiskujejo Teološko fakulteto v Ljubljani. Od leta 1971 je poučeval na Teološki fakulteti cerkveno zgodovino br. Metod Benedik, ki je bil štiri leta dekan TF in je obenem predstojnik Instituta za cerkveno zgodovino in urednik zgodovinskega znanstvenega časopisa Acta Ecclesiastica, ki izhaja vsako leto. Vinko Škafar je predaval na Teološki fakulteti od leta 1983, obenem je bil urednik Družinske priloge Naša družina.