“Da, ljubim križ, samo križ; ljubim ga, ker ga vedno vidim na Jezusovih ramah.”
(Epist.  I, str. 335)

“Pravi Božji služabniki so čedalje bolj cenili nadloge, saj so menili, da so bolj skladne s potjo, po kateri je stopal on, naša Glava, ki je dosegel naše odrešenje po križu in sramotenju.”
(Epist. IV, str. 106)

“Trpljenje je usoda izvoljenih duš. Bog, izvir vsake milosti in vsakega daru, ki vodi k odrešenju, je postavil trpljenje, ki ga človek prenaša na krščanski način, kot pogoj, da nam bo dal slavo.”
(Epist. II, str. 248)

“Bodi vedno ljubitelj bolečine, ki ni le delo Božje modrosti, ampak nam še popolneje razodeva delo njegove ljubezni.”
(ASN, 43)

“Pustite vendar, da se narava pritožuje ob trpljenju, kajti v tem ni nič bolj naravnega poleg greha; vaša volja bo z Božjo pomočjo vedno močnejša in v vašem duhu ne bo nikoli manjkalo Božje ljubezni, če le ne boste opustili molitve.”
(Epist. III, str. 80)

“Življenje je Kalvarija; vendar je primerno, da se vzpenjamo veseli. Križi so Ženinov nakit, ki si ga ljubosumno želim. Moje trpljenje je prijetno. Trpim, kadar ne trpim.”
(CE, 22)

“Krščanski Bog je Bog spremenjenja; vi vržete v njegovo naročje bolečino in iz njega zajamete mir; vanj vržete obup in videli boste, kako priplava na površe upanje.”
(FM, 166)

“Angeli nam zavidajo eno samo stvar: da ne morejo trpeti za Boga. Samo bolečina omogoča duši, da z gotovostjo reče: Moj Bog, poglej, kako zelo te ljubim!”
(FM, 166)

“Prenašanje telesnih in duševnih bolečin je najbolj dostojna žrtev, ki jo moreš darovati njemu, ki nas je odrešil, tako da je trpel.”
(Epist. III, str. 482)

“Kako blagodejno mi je slišati, da je Gospod vedno velikodušno nežen do tvoje duše. Vem, da trpiš, toda mar ni trpljenje zanesljivo znamenje, da te Bog ljubi? Vem, da trpiš, toda mar ni to trpljenje značilno za vsako dušo, ki je za svoj delež in dediščino izbrala Boga, ki je križani Bog? Vem, da tvojega duha nenehno obdajajo temne preizkušnje, toda moja draga hči, naj ti zadošča vedeti, da je Jezus s teboj in v tebi”.

(Epist. III, str. 703)