Misli sv. Pija

Današnja misel

“Zakaj je zlo na svetu? »Dobro poslušaj … Mama dela vezenino. Njen sinko sedi na pručki in vidi njeno delo; vendar od spodaj. Vidi vozle vezenja, prepletene niti … in vpraša: ‘Mama, bi lahko videl, kaj delaš? Tvoje delo je tako nejasno!?’ Takrat se mama skloni in mu pokaže pravo stran svojega dela. Vsaka barva je na svojem mestu in raznolikost niti se sestavlja v ubranost načrta. Glej, mi vidimo spodnjo stran vezenine. Sedimo na nizki pručki«.”
(GG, 106)

Vse misli

“Nekatere notranje sladkosti so le za otroke! Niso znamenje popolnosti. Ne sladkosti, bolečina nam je potrebna. Suhota, brezvoljnost, nemoč, to so znamenja prave ljubezni. Bolečina je prijetna. Izgnanstvo je lepo, ker v njem trpimo in moremo Bogu nekaj darovati. Dar naše bolečine, našega trpljenja je nekaj velikega, česar v raju ne moremo storiti.”
(GB, 35)

11.3.

“Raje bi imel tisoč križev, še več, vsak križ bi mi bil sladek in lahek, če ne bi imel te preizkušnje, da nisem nikoli gotov, ali so moja dela všeč Gospodu … Takšno življenje je boleče … S tem sem se sprijaznil, toda moje sprijaznjenje, moj fiat, se mi zdi tako hladen, tako prazen! … Kakšna skrivnost! Samo Jezus mora misliti na to.”
(AD, 93 in dalje)

12.3.

“Ljubi Jezusa; močno ga ljubi; toda zaradi tega bolj ljubi žrtev.”
(GB, 61)

13.3.

“Dobro srce je zmeraj močno; trpí, toda svoje solze skriva in je zadovoljno s tem, da se žrtvuje za bližnjega in za Boga.”
(CE, 23)

14.3.

“Kdor začenja ljubiti, mora biti pripravljen trpeti.”
(CE, 25)

15.3.

“Velike duše so strastno ljubile bolečine. Bolečina je namreč pomočnik stvarstva po nesreči padca; je najmočnejši vzvod, da jih dvigne; je druga roka neskončne ljubezni za naše prerojenje.”
(ASN, 42)

16.3.

“Ne boj se nasprotovanj, ker privedejo dušo ob vznožje križa in križ privede dušo pred nebeška vrata, kjer bo našla njega, ki je zmagovalec nad smrtjo; on jo bo povedel v večne radosti.”
(ASN, 42)

17.3.

“Če trpiš vdano v Božjo voljo, Boga ne žališ, ampak ga ljubiš. In tvoje srce bo zelo potolaženo, če pomisliš, da v uri bolečine sam Jezus trpi v tebi in zate. Ni te zapustil, ko si bežal od njega; zakaj bi te moral zapustiti zdaj, ko mu v mučeništvu svoje duše izkazuješ ljubezen?”
(GF, 174)

18.3.

“Velikodušno se povzpnimo na Kalvarijo iz ljubezni do njega, ki je daroval samega sebe iz ljubezni do nas, in bodimo potrpežljivi, prepričani o tem, da bomo poleteli naproti gori Tabor.”
(ASN, 42)

19.3.

“Bodi močno in nenehno združena z Bogom, tako da mu daruješ vsa svoja čustva, ves svoj napor, samo sebe v celoti, in takrat, ko bo ženinu všeč, da te obišče s preizkušnjo sušnih obdobij in temin duha, potrpežljivo čakaj na vrnitev lepega sonca.”
(Epist. III, str. 670)

20.3.