“Pogum, moja ljubljena hči, treba je pozorno gojiti to dobro vzgojeno srce in ničesar prihraniti od tistega, kar more biti koristno za njegovo srečo. In četudi je to v vsakem obdobju, to je v vsaki starosti, mogoče in potrebno početi, je vendarle obdobje, v katerem si ti, najbolj prikladno.”
(Epist. III, str. 418)

“Kar zadeva vaše branje, je le malokaj vredno občudovanja in skoraj nič, kar bi vas vzgajalo. Absolutno je potrebno, da podobnemu branju dodate branje svetih knjig (= Svetega pisma), ki ga tako priporočajo vsi sveti očetje. In ne morem vam dati spregleda od tega duhovnega branja, saj mi je preveč do vaše popolnosti. Primerno je, da odstranite svoj predsodek (če želite iz tovrstnega branja pridobiti tako zaželeni sad), kar zadeva slog in obliko, s katerima so te knjige napisane. Prizadevajte si pri tem in izročite stvar Gospodu. V tem je zelo huda prevara in vam je jaz ne morem prikrivati.”
(Epist. II, str. 141 in dalje)

“Vsi Cerkveni prazniki so lepi … da, velika noč je poveličanje … toda Božič ima nežnost, otroško milino, ki mi prevzame celotno srce.”
(GdR, 75)

“Tvoje nežnosti osvajajo moje srce, in ostajam prevzet od tvoje ljubezni, o nebeško Dete. Pusti, naj se v stiku s tvojim ognjem moja duša raztopi iz ljubezni in naj me tvoj ogenj použije, upepeli naj me ob tvojih nogah in naj ostanem raztaljen od ljubezni in poveličujem naj tvojo dobroto in tvojo ljubezen.”
(Epist. IV, str. 871 in dalje)

“Uboštvo, ponižnost, pobitost in zaničevanje obdajajo Besedo, ki je postala meso; mi pa iz temine, s katero je obdana ta Beseda, ki je postala meso, razumemo nekaj, slišimo glas, uvidevamo vzvišeno resnico. Vse to si storil iz ljubezni in nas vabiš samo k ljubezni, govoriš nam samo o ljubezni, dokazuješ nam samo ljubezen.”
(Epist. IV, str. 866 in dalje)

“Moja mati Marija, povedi me s seboj v betlehemsko votlino in daj, naj se potopim v kontemplacijo tega, kar se velikega in vzvišenega odvija v tej veliki in lepi noči.”
(Epist. IV, str. 868)

“Dete Jezus naj bo zvezda, ki te vodi po puščavi sedanjega življenja.”
(AP)

“Vera vodi tudi nas in mi za njeno lučjo varni stopamo po poti, ki nas vodi k Bogu, v njegovo domovino, kakor so sveti modri z vzhoda, ki jih je vodila zvezda, simbol vere, prispeli v zaželeni kraj.”
(Epist. IV, str. 886)

“Tvoja gorečnost naj ne bo grenka, naj ne bo trmasta; bodi marveč svobodna vsake pomanjkljivosti; naj bo mila, dobrotljiva, ljubezniva, miroljubna naj bo in opogumlja naj. Ah, kdo ne vidi, moja dobra hčerka, dragega malega Deteta iz Betlehema, na čigar prihod se pripravljamo, kdo ne vidi, pravim, da je njegova ljubezen do duš brez primere? Prihaja umret, da bi rešil, in je tako ponižen, tako mil in tako ljubezniv.”
(Epist. III, str. 465 in dalje)

“Sredi preizkušenj, v katere te postavlja Gospod, vsaj na površju duše živi veselo in pogumno. Živi vesela in pogumna, ponavljam, kajti angel, ki oznanja rojstvo našega malega Odrešenika in Gospoda, oznanja s petjem in poje oznanjajoč, da oznanja veselje, mir in srečo ljudem dobre volje, da ne bi bilo nikogar, ki ne bi vedel, da za to, da sprejmeš to Dete, zadošča biti dobre volje.”
(Epist. III, str. 466)