“Ko se ti ne posreči z velikimi koraki hoditi po poti, ki vodi k Bogu, se zadovolji z majhnimi koraki in potrpežljivo pričakuj, da boš imela noge za tek, ali bolje, krila za let. Zadovolji se, moja dobra hči, s tem, da si za zdaj čebelica iz čebelnjaka, ki bo kamalu postala velika čebela, sposobna prinašati med.”
(Epist. III, str. 432)

“Ljubeče se ponižaj pred Bogom in pred ljudmi, kajti Bog govori tistim, ki imajo ušesa nizko. Bodi ljubiteljica molka, kajti veliko govorjenja ni nikoli brez krivde. Bodi v samoti, kolikor je le mogoče, kajti v samoti Gospod svobodno govori duši in duša je bolj sposobna poslušati njegov glas. Omeji svoje obiske in jih krščansko prenašaj, ko te obiščejo.”
(Epist. III, str. 432)

“Bogu služimo samo, če mu služimo, kakor on hoče.”
(CE, 19)

“Skratka, ne filozofirajte o svojih pomanjkljivostih in ne ugovarjajte, iskreno nadaljujte. Ne, Bog vas ne bi znal izgubiti; zato, da ga ne bi izgubile ve, pa vztrajajte v svojih odločitvah. Tudi če se svet postavi na glavo, če bi bilo vse v temini, v dimu, v prevratu; kajti Bog je v nas. Česa bi se torej bali? Če Bog prebiva v temini in na gori Sinaj, med bliski in grmenjem, mar nismo dolžni biti zadovoljni, če vemo, da smo mu blizu?”
(Epist. III, str. 580)

“Zahvali se in blago poljubi Božjo roko, ki te udari; to je vedno Očetova roka, ki te udari, ker ti hoče dobro.”
(CE, 25)

“Strah je večje zlo od zla samega.”
(CE, 33)

“Dvom je največja žalitev za Boga.”
(CE, 35)

“Po preizkušnjah Bog naveže nase duše, ki so mu posebej ljube.”
(ASN, 44)

“Kdor se naveže na zemljo, ostane na njo navezan. Bolje se je odvezovati počasi kakor kar naenkrat. Vedno mislimo na nebesa.”
(CE, 64)

“Bati se, da bi se izgubila v rokah Božje ljubezni je bolj nenavadno od strahu otroka, ki ga k sebi privijajo materine roke.”
(Epist. III, str. 638)