Misli sv. Pija

Današnja misel

“Pravi razlog, zakaj se ti vedno ne posreči dobro meditirati je naslednji in vem, da se ne motim. Meditacije se lotevaš z določeno vznemirjenostjo, ki jo spremlja velika tesnoba, da bi našla kakšno stvar, ki bi mogla zadovoljiti in potolažiti tvojega duha; in to je dovolj, da nikoli ne najdeš tistega, kar iščeš in ne umiriš svojega uma v resnici, ki jo meditiraš. Glej, moja hči, ko človek z veliko naglico in lakomnostjo išče izgubljeno stvar, se je bo dotaknil z rokami, stokrat jo bo ugledal z očmi, in vendar je ne bo nikoli zaznal. Iz te ničeve in nekoristne notranje tesnobnosti se ne more poroditi nič drugega, kot le velika utrujenost duha in nesposobnost uma, da bi se ustavil pri stvari, ki jo ima pred seboj; in iz tega, kakor iz svojega vzroka, prihaja nekakšna hladnost in neumnost duše, posebej na njenem čustvenem področju. Ne poznam drugega kot le tole zdravilo: stopi iz te tesnobe, ker je le-ta ena od največjih izdajalcev, ki jih moreta imeti prava krepost in resna pobožnost; dela se, kakor da je zagreta za dobro delovanje, vendar to počne samo zato, da bi se ohladila, in k teku nas spodbuja samo zato, da bi se spotaknili:”
(Epist. III, str. 980 in dalje)

Vse misli

“Božji duh je duh miru, in tudi v največjem pomanjkanju nam daje občutiti mirno, ponižno, zaupno bolečino, in to je odvisno prav od njegovega usmiljenja. Demonski duh pa razburja, vodi v obup in daje, da v bolečini skorajda okusimo jezo nase, ko moramo vendarle prvo ljubezen naobračati prav nase. Če te torej kakšne misli vznemirjajo, misli na to, da to vznemirjenje ne prihaja  nikoli od Boga, ki je duh miru, ki ti daje mir, ampak od hudiča.”
(AdFP, 549)

27.10.

“Če smo mirni in potrpežljivi, ne bomo našli samo sebe, ampak tudi našo dušo in z njo Boga.”
(AdFP, 549)

28.10.

“Boj, ki nastopa pred dobrim delom, katerega nameravamo storiti, je kakor odpev na začetku slovesno zapetega psalma.”
(FM, 166)

29.10.

“Polet, ki nas žene, da bi bili v večnem miru, je dober in je svet; toda treba ga je umiriti s popolno vdanostjo v Božjo voljo; bolje je izpolniti Božjo voljo na zemlji kakor uživati raj. »Trpeti in ne umreti,« je bilo geslo svete Terezije. Sladke so vice, kadar trpimo iz ljubezni do Boga.”
(Epist. III, str. 549)

30.10.

“Potrpežljivost je najbolj popolna, ko je kar najmanj pomešana z zaskrbljenostjo ali z nemirom. Če hoče dobri Bog podaljšati čas preizkušnje, se ne pritožujte in se ne sprašujte, zakaj, ampak imejte vedno pred očmi, da so Izraelovi sinovi za štirideset let prenehali potovati in so se ustavili v puščavi, preden so stopili v obljubljeno deželo.”
(Epist. III, str. 537)

31.10.

“Dolžnost je pred vsako drugo stvarjo, četudi sveto.”
(CE, 60)

1.11.

“Moji sinovi, biti, ne da bi mogel izpolniti svojo dolžnost, je nekoristno; bolje je, da bi umrl!”
(T, 96)

2.11.

“Nekega dne ga je eden njegovih duhovnih sinov vprašal: Oče, kako naj pomnožim ljubezen? Odgovor: Tako, da natančno in s pravim namenom opravljaš svoje dolžnosti in spoštuješ Gospodovo postavo. Če boš to opravljal vztrajno in zvesto, boš rasel v ljubezni.”
(LdP, 91)

3.11.

“Hčerka, če hočeš težiti k popolnosti, moraš biti kar najbolj pozorna na to, da vse delaš tako, da boš všeč Bogu, in da se skušaš izogibati tudi najmanjšim pomanjkljivostim; opravljaj svoje dolžnosti in vse drugo z več velikodušnosti.”
(FSP, 79)

 

4.11.

“V vsaki stvari in vedno: več pravega namena, več natančnosti, več točnosti, več velikodušnosti v služenju Gospodu in tako boš postal takšen, kakršnega te hoče Gospod.”
(GB, 48)

5.11.