“Kar zadeva duhovne preizkušnje, katerim te je pravkar podvrgla dobrota nebeškega Očeta, te prosim, bodi predana in kolikor je le mogoče mirna ob zagotovilih njega, ki ima mesto Boga, v katerem te ljubi in ti želi vse dobro in v čigar imenu ti govori. Res je, da trpiš, toda trpljenje prenašaš predano; trpiš, vendar se ne boj, kajti Bog je s tabo in ti ga ne žališ, ampak ga ljubiš; trpiš, vendar veruj, da sam Jezus trpi v tebi in zate in s teboj. Jezus te ni zapustil, ko si bežala od njega, veliko manj te bo zapustil zdaj in pozneje, ko ga hočeš ljubiti. Bog more v ustvarjenem bitju zavreči vse, ker ve vse o pokvarjenosti, vendar ne more v njej nikoli zavreči iskrene želje, da bi ga ljubila. Če se torej nočeš prepričati in biti gotova o nebeškem usmiljenju iz drugih razlogov, se moraš prepričati vsaj zaradi tega in biti mirna in vesela.”
(Epist. III, str. 618)

“Ne smeš se zmesti glede spoznanja, ali si soglašala ali ne. Tvoje prizadevanje in tvoja budnost naj bosta obrnjeni k pravim namenom, ki jih moraš imeti pri svojem delu in pri tem, da se vedno pogumno in velikodušno bojuješ  zoper hudobna orožja hudega duha.”
(Epist. III, str. 622)

“Vedno bodi z veseljem v miru s svojo vestjo in premišljuj o tem, da si v službi neskončno dobrega Očeta, ki se iz čiste nežnosti spušča prav do svoje stvari, da bi jo povzdignil in jo preoblikoval vase, njenega Stvarnika. In beži pred žalostjo, kajti ta vstopa v srca, ki so navezana na svetne stvari.”
(ASN, 42)

“Ni treba izgublajti poguma, kajti če je v duši nenehen napor, da bi se poboljšala, jo bo Gospod nazadnje nagradil in dal, da bodo v njej, kakor v rožnem vrtu, nenadoma vzcvetele vse kreposti.”
(VVN, 49)

“Poskrbi, da tvoje duše ne bodo vznemirjali žalostni prizorni človeške nepravičnosti; tudi ta ima v odrešenjski zgodovini stvari svojo vrednost. Nekega dne boš videla, da se nad njo dviguje neizogibno zmagoslavje Božje pravičnosti!”
(GF, 175)

“Modrec hvali vrlo ženo: »Njene dlani prijemajo vreteno« (Prg 31, 19 ). Rad vam povem nekaj besed o tej vrstici. Vaša preslica je kup vaših želja; zato vsak dan spredjte nit za nitjo vaše načrte do dovršitve in nujno boste prišle do cilja; toda pazite, da ne boste preveč hitele, kajti nit bi se začela vozljati in vaše vreteno bi se ustavilo. Zatorej nenehno hodite, in četudi boste napredovale počasi, boste vendar opravile dolgo pot.”
(Epist. III, str. 564)

“Tesnobnost je eden od največjih izdajalcev, ki ju moreta imeti prava krepost in zdrava pobožnost; dela se, kakor da se zagreva za dobra dela, vendar tega ne počenja, razen z namenom, da bi se ohladili, in k teku nas spodbuja samo zato, da bi se spotaknili; zatorej se je je treba varovati ob vseh priložnostih, še posebej pri molitve; in da bi bili pri tem uspešnejši, je dobro, če se spomnimo, da milosti in želje po molitvi niso zemeljske, ampak nebeške vode, in da zato vsi naši napori ne zadoščajo, da bi se začele izlivati, kajti potrebno je sicer, da s kar največjo prizadevnostjo postanemo razpoloženi, vendar pa mora biti naša prizadevnost ponižna in mirna; srce moramo ohranjati odprto proti nebesom in od tam pričakovati nebeško roso.”
(AP)

“Zakaj bi morali biti zaskrbljeni, če vas hoče Jezus privesti v nebeško domovino skozi puščavo ali preko polja, ko pa boste tako po eni kakor po drugi poti prispeli do blažene večnosti? Oddaljite od sebe vsako pretirano zaskrbljenost, ki se porodi iz preizkušenj, s katerimi vas hoče dobri Bog obiskati; in če to ni mogoče, od nje kar najbolj odvrnite misel in živite v vsem vdani v Božjo voljo.”

(AdFP, 561)

“Dobro si vtisnimo v naš um, kar nam pravi božji Učitelj: v naše potrpljenju bomo dobili v posest svojo dušo.”
(AdFP, 560)

“Ne izgubljaj poguma, če moraš veliko delati in malo požanješ […]. Če bi mislil na to, koliko Jezusa stane ena sama duša , se sploh ne bi pritoževal.”
(AP)