Misli sv. Pija

Današnja misel

“Pravi razlog, zakaj se ti vedno ne posreči dobro meditirati je naslednji in vem, da se ne motim. Meditacije se lotevaš z določeno vznemirjenostjo, ki jo spremlja velika tesnoba, da bi našla kakšno stvar, ki bi mogla zadovoljiti in potolažiti tvojega duha; in to je dovolj, da nikoli ne najdeš tistega, kar iščeš in ne umiriš svojega uma v resnici, ki jo meditiraš. Glej, moja hči, ko človek z veliko naglico in lakomnostjo išče izgubljeno stvar, se je bo dotaknil z rokami, stokrat jo bo ugledal z očmi, in vendar je ne bo nikoli zaznal. Iz te ničeve in nekoristne notranje tesnobnosti se ne more poroditi nič drugega, kot le velika utrujenost duha in nesposobnost uma, da bi se ustavil pri stvari, ki jo ima pred seboj; in iz tega, kakor iz svojega vzroka, prihaja nekakšna hladnost in neumnost duše, posebej na njenem čustvenem področju. Ne poznam drugega kot le tole zdravilo: stopi iz te tesnobe, ker je le-ta ena od največjih izdajalcev, ki jih moreta imeti prava krepost in resna pobožnost; dela se, kakor da je zagreta za dobro delovanje, vendar to počne samo zato, da bi se ohladila, in k teku nas spodbuja samo zato, da bi se spotaknili:”
(Epist. III, str. 980 in dalje)

Vse misli

“Čutim, da se mi trga srce iz prsi, ko slišim za tvoje trpljenje, in ne vem, kaj naj storim, da bi te videl potolaženo. Toda zakaj bi se toliko vznemirjala? Zakaj bi bila napeta? In vendar, hčerka moja, nikoli nisem videl, da bi ti Jezus podaril tako veliko draguljev kakor zdaj. Nikoli nisem videl, da bi bila Jezusu tako draga kakor zdaj. Česa se torej bojiš, pred čem trepetaš, česa se plašiš? Tvoj strah in trepet sta podobna strahu in trepetu otroka, ki se drži mame za roko. Tvoj strah je torej neumen in povsem nekoristen.”
(Epist. III, str. 442)

7.10.

“Ničesar ti nimam posebej očitati, razen te precej grenke vznemirjenosti v tebi, ki ti ne dovoljuje, da bi okušala vso sladkost križa. Poboljšaj se v tem in še naprej delaj dobro, kakor si delala do zdaj.”
(Epist. III, str. 447)

8.10.

“Prosim te tudi, ne bodi tesnobna zaradi tega, ker trpim in bom trpel, kajti trpljenje, najsi je še tako veliko, postane, če ga primerjamo z dobrim, ki nas čaka, veselje za dušo.”
(Epist. III, str. 402)

9.10.

“Kar zadeva tvojega duha, bodi mirna in čedalje bolj se povsem izročaj Jezusu. Prizadevaj si, da se boš v vsem in vedno prilagajala Božji volji, tako v ugodnih kakor tudi v neugodnih zadevah, in naj te ne skrbi za jutri.”
(Epist. III, str. 455)

10.10.

“Ne boj se glede svojega duha: to so šale, posebne naklonjenosti in preizkušnje nebeškega Ženina, ki hoče, da bi mu bila podobna. Jezus vidi razpoloženje in dobre namene tvoje duše, ki so kar najboljši; le-te sprejema in jih nagrajuje, ne pa tvoje nesposobnosti in nezmožnosti. Bodi torej mirna.”
(Epist. III, str. 461)

11.10.

“Ne izgubljaj moči s stvarmi, ki porajajo zaskrbljenost, vznemirjenje in žalost. Ena sama stvar je potrebna: dvigaj duha in ljubi Boga.
(CE, 10)

12.10.

“Vznemirjaš se, moja dobra hči, ko iščeš najvišje Dobro. Toda dejansko je v tebi in te razpenja na goli križ in ti vliva moč, da prenašaš neznosno mučeništvo in ljubezen, da bi grenko ljubila Ljubezen. Podzavestni strah, da bi ga izgubila in da bi mu bila nadležna, je toliko bolj prazen, kolikor bližji je on. Prazna je tudi tesnoba pred prihodnostjo, kajti sedanje stanje je križanje  ljubezni.”
(Epist. III, str. 651)

13.10.

“Uboge in nesrečne so duše, ki se vržejo v vrtinec posvetnih skrbi; čim bolj ljubijo svet, tem bolj se množijo njihove strasti, tem bolj se vznemirjajo njihove želje, tem bolj so nesposobni v svojih načrtih; in nemir, nestrpnost in strahoviti udarci trgajo njihova srca, ki ne utripajo v darovanjski in sveti ljubezni. Molímo za te nesrečne uboge duše, da jim Jezus odpusti in jih s svojim neskončnim usmiljenjem pritegne k sebi.”
(Epist. III, str. 1092)

14.10.

“Ne posegajmo po nasilnih potezah, če nočemo tvegati popolnega neuspeha. Potrebno si je nadeti veliko krščanske preudarnosti.”
(Epist. III, str. 416)

15.10.

“Spomnite se, o hčerke, da nisem nič manj sovražnik nekoristnih želja, kakor sem sovražnik škodljivih in hudobnih želja; četudi je to, kar si želimo, dobro, je želja kljub temu škodljiva, kar zadeva nas, še posebej takrat, ko je pomešana s pretiranim hrepenenjem, kajti Bog ne zahteva tega dobrega, ampak želi, da se vadimo v neki drugi dobri stvari.”
(Epist. III, str. 579)

16.10.