“Ne obremenjuj se pretirano s hotenjem, da bi ozdravila svoje srce, kajti tvoja zaskrbljenost bi še povečala bolezen. Ne prizadevaj si pretirano, da bi premagala svoje skušnjave, kajti ta siloviti odgovor bi jih samo še bolj okrepil. Zaničuj jih in se ne ukvarjaj z njimi.”
(Epist. III, str. 503)

“Povsod delaj dobro, da bo mogel vsakdo reči: »Ta je Kristusov otrok.« Preganjanja, bolezni, bolečine prenašaj iz ljubezni od Boga in za spreobrnjenje ubogih grešnikov. Brani slabotnega, tolaži jokajočega.”
(FSP, 119)

“Ne mislite, da mi kradete čas, kajti najbolje porabljeni čas je tisti, ki ga porabimo v posvečevanju duše drugega, in  jaz ne vem, kako naj se zahvalim usmiljenju nebeškega Očeta, ko mi predstavlja duše, katerim morem kako pomagati.”
(MC, 83)

“Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi se maščeval: molil sem in molim za tiste, ki me črnijo, in še zmeraj molim. Morda sem kdaj rekel Gospodu: »Gospod, če je za to, da se spreobrnejo, potreben kakšen udarec z bičem, jim ga daj, samo da se rešijo.”«
(AD, 127)

“V preprostosti hodite po Gospodovi poti in ne vznemirjajte vašega duha. Mrziti morate svoje pomanjkljivosti, vendar ostanite mirni, ne pa nadležni in neirni; z njimi bodite potrpežljivi, da bi s pomočjo svete ponižanosti od njih iztržili korist. Če pa takšne potrpežljivosti nimate, moje dobre hčerke, se vaše nepopolnosti ne bodo zmanjšale, marveč bodo čedalje bolj rasle, saj ni ničesar, kar bi tako krepilo naše pomanjkljivosti in jih združevalo, kakor nemir in zaskrbljenost, da bi jih odstranili.”
(Epist. III, str. 579)

“Varuj se tesnobnosti in nemira, kajti ničesar ni, kar bi ti bolj preprečevalo hojo v popolnosti. Hčerka moja, svoje srce blago položi v rane našega Gospoda, vendar ne z močjo rok. Glej, da boš imela veliko zaupanje v njegovo usmiljenje in dobroto, kajti on te ne bo nikoli zapustil, vendar zato ne opuščaj tega, da se trdno oklepaš njegovega svetega križa.”
(Epist. III, str. 707)

“Ne vznemirjaj se, ko ne moreš meditirati, ko ne moreš k obhajilu in ko se ne moreš udeleževati vseh pobožnosti. V tem vmesnem času skušaj na drugačen način zapolniti praznino, tako da si z ljubečo voljo, z molitvenimi vzdihljaji in z duhovnim obhajilom združena z našim Gospodom.”
(Epist. III, str. 424)

“Nenehno hodímo, tudi s počasnimi koraki; Če imamo le dobro in odločno hrepenenje, ne moremo drugače, kakor da hodimo v pravo smer. Moje predrage hčerke, za uresničevanje kreposti ni treba biti nenehno pozoren na vse; to bi povzročilo zmedo v vaših mislih in čustvih.”
(Epist. III, str. 588)

“Dodobra preženi zmedenost in tesnobnost in v miru uživaj presladke bolečine Ljubljenega.”
(Epist. III, str. 436)

“Tvoja pridiga naj bo nenehno žrtvovanje same sebe; povsod bodi rahločutna, bodi kakor Božji nasmeh.”
(FM, 165)