“Bog obogati dušo, ki se vsemu odreče.”
(AdFP, 553)

“Če smo podrejeni, to ne pomeni, da smo sužnji, ampak pomeni le, da smo svobodni za sveti nasvet.”
(FSP, 32)

“Ko izvršujemo voljo drugih, moramo upoštevati, da izpolnjujemo Božjo voljo, ki se nam razodeva v volji naših nadrejenih in našega bližnjega.”
(ASN, 43)

“Vedno se oklepaj svete katoliške Cerkve, ker ti samo ona more dati pravi mir, ker ima samo ona zakramentalnega Jezusa, ki je pravi knez miru.”
(FM, 166)

“Treba je ljubiti, ljubiti, ljubiti in nič drugega.”
(GF, 292)

“Dve stvari moramo nenehno prositi našega premilega Gospoda: da bi v nas rasla ljubezen in strah božji, kajti to nas bo vzpodbujalo, da bomo tekli po Gospodovih poteh, nagibalo nas bo, da bomo gledali, kam stopamo; omogočalo nam bo, da bomo gledali stvari tega sveta takšne, kakršne v resnici so, to bo opozarjalo, da se bomo varovali vsake lahkomiselnsoti. Medtem  ko se ljubezen in strah poljubita, nimamo več moči, da bi razdajali svojo ljubezen stvarem tega sveta.”
(Epist. I, str. 407)

“Samo ljubezen more dati, kar je v nas neupogljivega in govorica ljubezni je prepričanje zaupanja. Kako čudovita je ljubezen, če jo prejmemo v dar, in kako je izmaličena, če jo iščemo in jo zahtevamo.”
(FM, 166)

“Ti, ki si odgovoren za duše, poskušaj z ljubeznijo, z veliko ljubezni, z vso ljubeznijo, izčrpaj ljubezen; in če to ne zadostuje … se žrtvuj do konca, kajti Jezus, ki je naš vzor, nas je to učil, ustvaril je raj, toda tudi pekel.”
(AdFP, 550)

“Če ti Bog ne ponudi miline in sladkosti, moraš imeti pogumno srce, ostati moraš potrpežljiv in jesti svoj kruh, četudi suh, in opravljati svojo dolžnost, četudi brez časne nagrade. Ko tako delamo, je naša ljubezen do Boga nesebična; na ta način plačamo ceno naše ljubezni in služenja Bogu; to je lastno najpopolnejšim dušam.”
(Epist. III, str. 282)

“Kolikor bolj grenko ti bo, toliko več ljubezni boš prejel.”
(FFN, 16)