“Če bi bila naša pokončna drža odvisna od nas, bi ob prvi sapi zanesljivo padli v roke sovražnikov našega zveličanja. Vedno zaupajmo v Božje usmiljenje in tako bomo čedalje bolj izkušali, kako dober je Gospod.”
(Epist. IV, str. 193)

“Raje se ponižaj pred Bogom, kakor da izgubljaš pogum, če ti je ponovno namenil trpljenje svojega Sina in ti hoče dati, da okusiš svojo slabotnost; k njemu moraš dvigati molitev predanosti in upanja, če zaradi krhkosti padeš, in zahvaliti se mu moraš za tako številne dobrine, s katerimi te bogati.”
(T, 54)

“Kaj lahko storim jaz? Vse prihaja od Boga. Bogat sem z eno samo stvarjo: z neskončno revščino.”
(T, 119)

“Če bi nam Bog vzel vse, kar nam je dal, bi nam ostale le naše cape.”
(ER, 17)

“Koliko hudobije je v meni  … – Ostani vendar v tem prepričanju, ponižaj se, vendar se ne vznemirjaj.”
(AP)

“Bodi pozorna, da nikoli ne izgubiš poguma, ko vidiš, da te obdajajo duhovne bolezni. Če Bog dopusti, da padeš v kakšno slabost, to ni zato, da bi te zapustill, ampak samo zato, da bi te utrdil v ponižnosti in te pripravil, da bi bila v prihodnosti bolj pozorna.”
(FM, 168)

“Svet nas ne spoštuje, ker smo Božji otroci; potolažimo se, da vsaj od časa do časa spozna resnico in ne govori laži.”
(ASN, 44)

“Ljubite in udejanjajte preprostost in ponižnost in ne menite se za sodbe sveta, kajti če ta svet ne bi imel ničesar, kar bi mogel reči proti nam, ne bi bili resnični Božji služabniki.”
(ASN, 43)

“Samoljubje, otrok napuha, je zlobnejši od svojega očeta.”
(AdFP, 389)

“Ponižnost je resnica, resnica je ponižnost.”
(AdFP, 554)