“Jezus, ki je vladal v nebesih s presveto človeško naravo, katero je prejel iz notranjosti Device, je tudi hotel, da bi se mu njegova Mati ne le z dušo, ampak tudi telesno pridružila in bila v polnosti deležna njegove slave. In to je bilo zares pravično in se je spodobilo. To telo, ki ni bilo niti za hip suženj demona in greha, ni smelo biti niti suženj razpadljivosti.”
(Epist. IV, str. 967)

“Potrudi se, da se boš v vsakem dogodku vedno in v vsem prilagodil Božji volji in ne boj se. To prilagajanje je najzanesljivejša pot, da pridemo v nebesa.”
(Epist. III, str. 448)

“Znano vam je, da želim umreti in ljubiti Boga, ali smrt ali ljubezen, kajti življenje brez te ljubeznije je slabše od smrti. O hčerke moje, pomagajte mi. Vsak trenutek umiram in preživljam smrtne stiske. Vse se mi zdi sen in ne vem, kam naj se obrnem. Moj Bog, kdaj bo prišla ura, ko bom tudi jaz mogel prepevati: To je moj mir, o Bog, na veke?”
(Epist. III, str. 406)

“Delaj pokoro, ko z bolečino misliš na žalitve, ki si jih prizadejal Bogu; tvoja pokora naj bo zvestoba v dobrem; pokora je boj zoper tvoje pomanjkljivosti.”
(FSP, 42)

“Moram vam povedati, kako velika nesreča je zame, da ne znam izraziti in dati iz sebe vsega tega vulkana, ki gori in me žge in ga je Jezus položil v to tako majhno srce. Vse to bi lahko povzel z besedami: použiva me ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega.”
(Epist. III, str. 124 in dalje)

“Znanost, sin moj, je sicer velika, vendar je še zmeraj nekaj nebogljenega; je manj kakor nič v primerjavi s čudovito skrivnostjo Božanstva. Drugih poti se moraš držati. Očisti svoje srce vsake zemeljske strasti, ponižaj se v prah in moli! Tako boš zanesljivo našel Boga, ki ti bo dal vedrino in mir v tem življenju in večno blaženost v prihodnjem.”
(CE, 56)

“Ali si videl popolnoma dozorelo žitno polje? Lahko boš opazil, da so nekateri klasi visoki in bohotni, drugi pa se sklanjajo k zemlji. Poskušaj odtrgati visoke, najbolj ponosne, in videl boš, da so prazni; če pa vzameš najnižje, najponižnejše, nosijo največ zrn. Iz tega lahko sklepaš, da je nečimrnost prazna.”
(CE, 62)

“Vredno si je močno prizadevati, da bi postali sveti in da bi z vsemi močmi služili Bogu in bližnjemu.”
(Epist. III, str. 465)

“Postanimo sveti, da bomo potem, ko smo bili skupaj na zemlji, tudi za vedno skupaj v nebesih.”
(GB, 26)

“O Bog! Daj, da te moje ubogo srce vedno bolj začuti in dokončaj v meni delo, ki si ga začel. V najgloblji notranjosti slišim glas, ki mi vztrajno govori: Posveti se in posvečuj. Čeprav, predraga moja, jaz to hočem, toda ne vem, kje naj začnem. Vsaj ti mi pomagaj: vem da te Jezus tako zelo ljubi in to si zaslužiš. Spregovori mu torej meni v prid, naj mi podeli milost, da bom manj nevreden sin svetega Frančiška, da bi mogel biti zgled mojim sobratom, tako da se bo gorečnost stalno nadaljevala in stalno rasla v meni, da bo naredila iz mene popolnega kapucina.”
(Epist. III, str. 1010)