“Ne posvečajte se toliko Martini delavnosti, da bi pri tem pozabili na Marijin molk in njeno predanost. Devica, ki tako čudovito združi eno in drugo nalogo, naj bo vaš mili vzor in navdih.”
(CE, 45)

“Marija naj odene tvojo dušo v cvetje in vonjave vedno novih kreposti in na tvojo glavo naj položi svojo materinsko roko. Čedalje tesneje se drži nebeške Matere, kajti ona je morje, po katerem prispemo do obrežij večnega sijaja v kraljestvu jutranje zarje.”

(FM, 167, 165)

“Spomni se tega, kar se je dogajalo v srcu naše nebeške Matere ob vznožju križa. Zaradi preobilice bolečine je ostala okamenela pod križanim Sinom, toda ne moreš reči, da jo je Sin zapustil. Še več, kdaj jo je bolj ljubil kakor takrat, ko je trpel in ni mogel niti jokati?”
(Epist. III, str. 189)

“Ne oddaljuj se od oltarja, ne da bi pretakal solze bolečine in ljubezni zaradi Jezusa, ki je bil križan za tvoje večno odrešenje. Žalostna Devica ti bo delala družbo in ti bo blag navdih.”
(LdP, 66)

“Sin moj, ne veš, kaj ustvarja pokorščina. Glej: zaradi enega »da«, zaradi enega samega »da«, fiat secundum verbum tuum*, da izpolni Božjo voljo, je Marija postala mati Najvišjega, se razglasila za njegovo deklo in ohranila devištvo, ki je bilo tako drago Bogu in njej. Zaradi tistega da, ki ga je izrekla presveta Marija, je na svet prišlo zveličanje, človeštvo je bilo odrešeno. Tudi mi vedno izpolnjujmo Božjo voljo in tudi mi Gospodu vedno recimo »da«.”
(FSI, 32)

“Tudi mi, ki smo prerojeni v svetem krstu, odgovarjamo na milost naše poklicanosti po zgledu naše brezmadežne Matere; neprenehoma se posvečajmo spoznavanju Boga, da bi ga čedalje bolj dojeli, mu služili in ga ljubili.”
(Epist. IV, str. 860 in dalje)

“Moja Mati, poglobi v meni tisto ljubezen, ki je gorela v tvojem srcu zanj; poglobi jo v meni, ki pokrit z bednostjo, občudujem v tebi skrivnost tvojega brezmadežnega spočetja in ki goreče hrepenim po tem, da bi mi ti zato očistila srce, da bi ljubil svojega in tvojega Boga, da bi mi očistila um, da bi se dvignil k njemu in ga kontempliral, častil in mu služil v duhu in resnici, da bi mi očistila telo, da bi bilo njegov tabernakelj, malce bolj vreden, da ga sprejme, ko bo pri svetem obhajilu blagovolil priti vame.”
(Epist. IV, str. 860)

“Oče, danes je Žalostna Mati Božja:  recite mi besedo. Odgovor: Žalostna Mati Božja nas ljubi, rodila nas je v bolečini in v ljubezni. Žalostna Mati Božja naj se nikoli ne oddalji od tvojega uma in njene bolečine naj se vtisnejo v tvoje srce; razvnemaj svoje srce v ljubezni do nje in do njenega ljubljenega Sina”.
(LdP, 193)

“Blažena Marijina duša se je kakor golob, kateremu razvežejo vezi, ločila od svojega svetega telesa in je odletela v naročje svojega ljubljenega.”
(Epist. IV, str. 967)

“Po Jezusovem vnebohodu je Marija nenehoma in vedno bolj hrepenela, da bi se združila z njim. Brez svojega Božjega Sina se ji je zdelo, da se je znašla v najbolj krutem izgnanstvu. Tista leta, ko je še morala biti ločena od njega, so bila zanjo kar najpočasnejše in najbolj boleče mučeništvo, mučeništvo ljubezni, ki jo je počasi použivalo.”
(Epist. IV, str. 965 in dalje)