“Sprejmi vsako bolečino in nerazumevanje, ki prihaja od Zgoraj. Tako se boš izpopolnil in posvetil.”
(FSP, 119)

“Mar Sveti Duh ne govori, da se mora duša, ki se približuje Bogu, pripraviti na skušnjavo? Dvigni se torej, pogum, moja draga hči; krepko se bojuj in prejela boš nagrado, ki je prihranjena močnim dušam”.
(Epist. III, str. 423)

“Biti moramo močni, da bi postali veliki: to je naša dolžnost. Življenje je boj, iz katerega se ne moremo umakniti, ampak v njem zmagovati”.
(CE, 33)

“Gorje tistim, ki ne ostanejo pošteni! Ne samo, da izgubijo vsakršno človeško spoštovanje, ampak ne smejo opravljati nobene javne službe… Zato bodimo vedno pošteni, odženimo vsako hudobno misel iz svojega uma in naj bo naše srce nenehno obrnjeno k Bogu, ki nas je ustvaril in postavil na zemljo, da bi ga spoznali, ljubili in mu služili v tem življenju, potem pa večno uživali v prihodnjem”.
(CS, št. 15, str. 74 in dalje)

“Vem, da Gospod dopušča demonu te napade, da bi vas njegovo usmiljenje naredilo sebi ljube, in hoče, da mu tudi ve postanete podobne v tesnobnostih puščave, oljčnega gaja, križa; toda braniti se morate pred tem demonom tako, da ga odganjate od sebe in zaničujete njegove zlohotne navdihe v imenu Boga in svete pokorščine”.
(Epist. III, str. 584)

“Zapomnite si: kadar koli ti bo skušnjava neprijetna, se ti ni treba ničesar bati. Toda zakaj bi ti bila skušnjava neprijetna, če ne zaradi tega, ker je nočeš slišati? Te tako nadležne skušnjave prihajajo od demonove hudobije, toda nelagodje in trpljenje, ki ju ob njih občutimo, prihajata od Božjega usmiljenja, ki zoper voljo našega sovražnika pridobi iz njegove hudobije sveto stisko, s pomočjo katere se očiščuje zlato, katerega hoče dati v svoje zakladnice. Povem ti tudi: tvoje skušnjave so od demona in pekla, toda tvoje trpljenje in žalost sta od Boga in iz nbes; matere so iz Babilonije, toda hčere so iz Jeruzalema. Zaničuj skušnjave in se okleni bridkosti.  Ne, ne, moja hči, pusti pihljati vetru in ne misli na to, da je šumenje listja hrup orožja.”
(Epist. III, str. 632 in dalje)

“Ne prizadevajte si in se ne trudite, da bi premagali svoje skušnjave, kajti ta napor bi jih okrepil; zaničujte jih, ne ukvarjajte se z njimi; predstavljajte si v svojih mislih križanega Jezusa Kristusa v vaših rokah in nad vašim oprsjem in ga večkrat poljubite na njegovo stran s temi besedami: »Glej, to je moje upanje, to je živi izvir moje sreče! Trdno se te bom držal, o moj Jezus, in ne bom te izpustil, dokler me ne boš postavil na varen prostor”.
(Epist. III, str. 570)

“Končaj s temi praznimi bojaznimi. Spomni se, da krivda ni v občutku, ampak v strinjanju s tako oblikovanimi občutki. Samo svobodna volja je sposobna dobrega ali zlega. Toda ko volja ječi pod preizkušnjo skušnjavca in noče tistega, kar ji ta ponuja, ne samo, da ne bo krivde, ampak je v tem vrlina.”
(CE, 34)

“Skušnjave naj te ne prestrašijo; so preizkušnjna duše, ki jo hoče Bog preizkušati, ko vidi, da ima dovolj potrebnih moči, da prenese boj in si z lastnimi rokami splete venec slave.  Do zdaj je bilo tvoje življenje otroško; zdaj te hoče imeti Gospod za odraslo. In ker so preizkušnje odraslega človeka veliko večje od preizkušenj otroka, si se sprva počutila zmedeno; toda življenje duše bo doseglo svoj mir in tvoj mir se bo vrnil, ne bo se mudil. Še malo potrpi; vse se bo uredilo tebi v prid”.
(Epist. III, str. 626)

“Skušnjave zoper vero in čistost so blago, ki ga ponuja sovražnik, toda ne boj se ga, razen z zaničevanjem. Dokler hrumi, je to znamenje, da se še ni polastil volje.  Ne vznemirjaj se zaradi tega, kar izkušaš s strani tega uporniškega angela; volja naj vedno nasprotuje njegovim predlogom in živi v miru, kajti v tem ni krivde, ampak s tem svojim upiranjem celo ugajaš Bogu in pridobivaš zasluženje svoji duši”.
(Epist. III, str. 422 in dalje)