Jezus Kristus

Ker je Jezus hotel biti ves za druge, se ni na vrat na nos podal med ljudi, ampak se je najprej povsem daroval svojemu Očetu; bil je popolnoma odprt nebeškemu Očetu. Ker je Jezus hotel postati človek za vse čase in za vse ljudi, je bil najprej samotar.

Jezus – kontemplativec

Ko je želel stopiti v intimen in neposreden osebni odnos s svojim Očetom, je to vedno in povsod želel storiti sam, brez prič. Apostoli so se lahko pohvalili in govorili: Z njim smo jedli in pili. Nihče izmed njih pa se nikdar ni mogel pohvaliti: Skupaj z njim sem molil.

Za Jezusa velja, da je bil je kontemplativec, človek, ki zre Boga. Zunanje značilnosti Jezusove molitve so iste, kot jih zasledimo kasneje pri puščavnikih, saj moli vedno sam. Posebno ljuba mu je nočna tihota in samota gora.

Jezus, ki nam je postal v vsem enak, razen v grehu, ne bi zmogel opraviti svojega poslanstva in odrešiti človeštva, če se ne bi tako rad in tako pogosto umikal v samoto, kjer je ostajal sam s svojim Očetom.

Vsi izkušamo, da je življenje boj. Tudi Jezusovo življenje je bilo neskončen boj. Čeprav je bil Jezus Božji Sin, je bil hkrati tudi Marijin sin – človek. Kot vsak človek je imel tudi on krhke in občutljive živce. Ko je doživljal krivice in občutil sovražnost, mu ni bilo lahko ohranjati notranji mir.

Biti v samoti

Jezus se je torej pogosto umikal v samoto in v tihoto molitve tudi zato, da je zopet utrdil svojo notranjo enovitost in uravnovešenost. življenje je kakor tat, ki človeku marsikdaj ukrade notranjo enovitost, mir, vedrino, navdušenje za molitev in tudi za Boga samega.

Če je hotel Jezus vsem ljudem razodevati milino Očetovega obličja, se je moral pogosto umikati v samoto, kjer ga je spet okrepila in osvežila moč brezmejne Božje miline in tolažbe. To mu je omogočalo, da se je naslednji dan, poln miru, spet vrnil v duhovni življenjski boj.

Apostol Peter je svoj obisk v hiši pogana Kornelija sklenil nekako takole: Dragi moj stotnik Kornelij in predraga vsa tvoja družina. Z vami sem preživel nekaj dni in vam skušal povedati vse o našem Gospodu Jezusu Kristusu, saj poznam njegova dejanja, misli in hrepenenja. Zdaj se moram posloviti, a rad bi na kratko povzel življenje Jezusa iz Nazareta. Zato, Kornelij in vsa hiša, pozorno prisluhnite in si zapomnite: “Jezus iz Nazareta je hodil iz kraja v kraj in vsem ljudem delil dobrote!” (Prim. Apd 10,34-43).

Kdor želi biti Jezusov apostol, mora po njegovem zgledu vedno znova prihajati iz globoke intimnosti Očetove ljubezni. Kdor hoče z vsem svojim srcem govoriti o Bogu, mora, kakor Jezus, pogosto odhajati v samoto in biti z Očetom. Kajti samo tisti, ki govori z Bogom ima pravico govoriti o Bogu.