Morda ti nekaj pravi, da so kapucini fajn…
Pogosto se ti postavlja vprašanje, če nisi morda poklican, da bi Bogu posvetil svoje življenje.
Priznaš si, da se v tvojem srcu prebudi nekaj, kar ti ne da miru, ko se v družbi pogovarjate o prihodnosti, o odločitvah.
Mogoče se čutiš poklicanega v redovniško življenje. …Ah ne, to ni zame, to sploh ni zame!
Zakaj ne? Zakaj ne bi preveril, če je to, kar čutiš, zares tvoja globoka želja?
V tebi je neka želja, neko hrepenenje, da bi bil ves za Boga, pa niti ne veš od kod prihaja ta želja…
Sploh ne veš kako to, ampak ponovno si se zelotil, da si ogleduješ spletne strani raznih redovnih skupnosti, bogoslovnih semenišč in drugih oblik Bogu posvečenega življenja. … Le zakaj?
V srcu čutiš željo pokukati v samostan, izkusiti kako živijo kapucini? Pridi in poglej!
Pot, ki tebe ali kogarkoli od mladih pripelje do odločitve, da bi rad poskusil kako je živeti med kapucini, je lahko zares zelo različna in misli, ki se ti porajajo ob tem, so lahko čisto možne med zgoraj nanizanimi.
“Živijo! Kako si kaj? …kaj pa je tebe pripeljalo k nam?”
Kandidatura oz. sprejem je namenjena prav temu, da kandidat postopoma ugotavlja, kaj ga je pripeljalo do tega, da si želi poskusiti živeti med kapucini.
Kako pa poteka vse skupaj? A kar sam ugotavlja? Ga kdo spremlja? Mora biti čisto “priden fant” kdor pride h kapucinom? Kako v bistvu zgleda ta kandidatura?
“No, pa začnimo na začetku. Super je, če želiš preveriti, če si morda poklican h kapucinskemu življenju. Lahko nas prideš obiskat, lahko nas pokličeš ali pa nam pišeš in dogovorili se bomo kakšni bi lahko bili tvoji prvi koraki.”
Ko fant dobi potrdilo, da lahko vstopi v kandidaturo, postane kandidat in začne z izkušnjo življenja v čudovitem kapucinskem samostanu v Vipavskem Križu. Zelo življenjsko in postopoma spozna osebe s katerimi bo živel – svojega magistra, to je kapucina, ki ga spremlja v obdobju kandidature in ostale brate v samostanu. Počasi se navaja na samostanski urnik in na ritem bratskega življenja.
To je prvo obdobje spoznavanja Reda manjših bratov kapucinov, v katerem lahko po malem okusi, kako je živeti med kapucini. Poleg pristnega stika z življenjem v samostanu, ima kandidat na urniku tudi določene aktivnosti, ki so posebej namenjene njemu. Kandidat je osebno duhovno spremljan, da lahko duhovno in osebnostno raste. Med tednom je čas tudi za spoznavanje in poglabljanje temeljev naše krščanske katoliške vere z enim od bratov kapucinov. Pot kandidature vodi tudi k spoznavanju življenja sv. Frančiška in prvo okušanje kaj je to kapucinska karizma.
Nikakor pa ne manjka časa za igro in druženje. Tudi redovnik je človek, kakor vsi ostali in potrebuje primeren čas in način za igro in druženje in tudi tega se učimo.
Vse kar kandidat živi v samostanu pa sloni na bratski molitvi, življenju zakramentov in osebni molitvi. Krepimo odnos z Jezusom, ki nam daje moč za skupno življenje in vodi pri razločevanju poklicanosti tako kandidata kot kapucine, s katerimi živi.
Kandidat v katerem zori želja slediti Jezusu Kristusu na kapucinski način, lahko proti koncu tega obdobja zaprosi za možnost nadaljevanja vzgojne poti in razločevanja poklicanosti.
Pot ga vodi v…