1. Jezusovega predhodnika Janeza, o katerem smo veliko slišali v adventu in še prejšnjo nedeljo, vržejo v ječo, odhaja s prizorišča, izvršil je poslanstvo, pripravil pot Odrešeniku, o katerem je napovedal: On mora rasti, jaz pa se manjšati. Gospod začenja svojo odrešenjsko pot. Pomenljivo je, da evangelist za opis tega začetka navaja Izaija: ljudstvo, ki je sedelo v temi, je zagledalo veliko luč, njim, ki so sedeli v deželi smrtne sence, je zasvetila luč! S prihodom Odrešenika človeštvo obsije sonce toplote, upanja: kdor vame veruje, bo živel!

2. Prva beseda Jezusovega oznanila vabi: spreobrnite se, nebeško kraljestvo se je približalo. Bog se je z učlovečenjem neposredno približal človeku, mu odprl možnost, da tudi on najde pot do Boga, vmes pa je pogoj: spreobrnite se. Če to vabilo vzamemo zares, pomeni v marsičem prelom s preteklostjo, pomeni:

– sprejeti zakonitosti božjega kraljestva, njegove vrednote, nov življenjski stil;

– “spreobrnjen” je človek, ki se ne zanaša več na svoje imetje, moč, gotovost;

– “spreobrnjen” je človek, ki je pripravljen izgubiti vse, da bi dosegel kraljestvo;

– “spreobrnjen” je človek, ki je pripravljen privzeti nova merila v odnosu do sočloveka, ki ne razvršča ljudi po tem, koliko kdo ima, koliko je vpliven, ki ve, da so največje vrednote kraljestva zakrite očem, pogosto pa žive v preprostem, skromnem, na zunaj nepomembnem človeku.

3. Nova merila božjega kraljestva Gospod najprej pokaže, ko pokliče prve apostole: Peter, Andrej, Jakob in Janez so ribiči; to je prvo jedro novega božjega ljudstva. Pokliče jih sredi njihovega dela. Njegovo vabilo jih prevzame! Kaj je bilo v njegovem pogledu, v njegovi besedi, kaj so videli v tem človeku? V to skrivnost ni mogoče prodreti. Evangelist kratko ugotavlja: šli so za njim!

4. Niso šli za njim le štirje izbranci: Jezus je hodil po Galileji, učil po njih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Svojo besedo je namenil množicam:

– od daleč so prihajali, predenj polagali kopice svojih potreb in trpljenja, prav tako tudi kopice prošenj, da bi jim vlil novega poguma, moči, optimizma;

– videl je v njih revščino, duhovno in telesno, prišel je, da bi jim pomagal v njihovi nebogljenosti, krhkosti in omejenosti.

5. Ozdravljal je vsakršno bolezen in vsakršno slabost med ljudstvom: Gospod je tu, da bi pomagal vsem, ki so potrebni trdnosti, opore, tistim, ki se zde sami sebi zadostni in tistim, ki prosijo: Gospod, podpri me v moji omahljivosti.