1. Podobo Kristusa Kralja tokrat označujeta dve kroni: veličastna kraljevska in okrvavljena trnova krona. Kristus je kralj, ki ga je Oče s trpljenjem poveličal.

– daljna predpodoba je David, v narodovem spominu ostane pojem pravičnega kralja; njemu je Gospod obljubil: ti boš knez čez Izraela;

– Pavlove besede Kološanom so visoka hvalnica Kralju, v katerem imamo odrešenje; On je podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva, po njem je vse ustvarjeno, vse je v njem utemeljeno, On je prvi med vstalimi

– po vstajenju Peter zatrjuje: Bog ga je določil za sodnika živih in mrtvih.

2. Do Gospodovega kraljevanja vodi vmesna pot križa in trnove krone:

– Pavel: s krvjo njegovega križa je Bog spravil s seboj vse, kar je na zemlji, tu je začetek kraljevanja: Kristus na križu, do konca ponižan, brez dostojanstva;    – kakšen je v očeh veljakov in nahujskane množice izraža porogljiv napis: to je judovski kralj; izraža porogljiv klic: če si judovski kralj, reši sam sebe; izraža porogljivo zasmehovanje: ali nisi Mesija, reši sebe in naju.

3. Kako to, da desni razbojnik v tem poteptanem človeškem bitju vidi kralja: Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo! Kaj mu je hodilo po glavi? Je morda bil med poslušalci, ko je Gospod govoril: blagor skromnim in preprostim, blagor krotkim, prišli bodo v nebeško kraljestvo; blagor usmiljenim, tudi sami bodo deležni usmiljenja; blagor čistim v srcu, blagor tistim, ki delajo za mir, božji prijatelji bodo, Gospod jih bo povabil v svoje kraljestvo. Je morda slišal klic: spreobrnite se, božje kraljestvo se je približalo! V zadnjem trenutku je prisluhnil tem trkajočim besedam, prosil je, vstopil v kraljestvo! Kaj je rimskega stotnika prisililo k ugotovitvi: resnično, ta človek je božji Sin!

4. Kakor nam danes pojem kralj, kraljestvo, zveni nekoliko tuje (čeprav je tudi v Evropi precej več kraljestev, kot navadno pomislimo), nam je Gospod s svojim kraljevskim programom blizu, bliže, kot si navadno predstavljamo. Če dan za dnem okušamo krivico, vidimo teptanje človekovih pravic, gledamo naduto uveljavljanje brezpravja, če je laž in nasilje udomačeno pri tistih, ki naj bi bili voditelji naroda, je toliko vabljivejši program, ki se zavzema za kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo pravičnosti, miru in ljubezni, za okolje medsebojnega spoštovanja, iskrene dobrohotnosti in prijaznosti. Prav danes imamo priložnost, da neposredno nekaj pripomoremo, da bi se ta kraljevski program miru in resnice vse bolj uveljavljal tudi pri nas.