Ponoviciat

Po letu noviciata in prvih redovnih zaobljubah se začne čudovito obdobje ponoviciata, ki traja od 3 do 6 let. Če je bil noviciat vzgoja za redovno življenje, je sedaj ponoviciat konkretno okolje v katerem se živi prav zares izkušnjo redovništva.  Vsak od ponovincev je namreč uradno manjši brat kapucin. Ponoviciat je namenjen temu, da se ponovinci učijo živeti kot redovniki in da preverjajo ali je njihova odločitev prava. V tem smislu ponovinci nikakor ne živijo redovništva samo na pol ali zgolj, da bi poskusili, marveč vsak od njih želi živeti zares in po svojih močeh odgovarja na potrebe in dolžnosti tega novega obdobja. V nenehnem preverjanju svoje poklicanosti odpira svoje srce in um Bogu, se zaupa duhovnemu spremljevalcu, magistru in se odpira odnosom v bratstvu. Prav bratska skupnost ponoviciata, ki je trenutno v Milanu, je kakor telovadnica medosebnih odnosov.

V tem samostanu traja ponoviciat tri leta. Številčno gledano je bratstvo zelo veliko, navadno okoli 40 bratov in v to število so všteti tako ponovinci kot stalni bratje, med katerimi nekateri še posebej skrbijo za vzgojo ponovincev.

Središče dneva ponoviciata je vedno evharistija, nato bratska in osebna molitev. Potem so tu še zelo lepi trenutki obedov in trenutkov, ki jih med dnevom ponovinci uspejo preživeti skupaj. Dan ponovincev bi lahko v grobem razdelili v dva dela, dopoldanski del je namenjen šoli, popoldanski del pa osebnemu študiju, zadolžitvam v samostanu, skrbi za samostan in zunanjemu pastoralnemu oz. karitativnemu služenju.

V ponoviciatu kapucini začnejo s študijem. Dopoldne je namenjeno predavanjem, ki potekajo kar znotraj samostana. V milanskem ponoviciatu je namreč interna Teološka fakulteta Laurentianum. Ponovinci opravijo prvi dve leti teološkega študija, ki ga v Italiji imenujejo dvoletni filozofsko-teološki študij. Poleg tega ekipa vzgojiteljev poskrbi tudi za redovno formacijo ponovincev.

Predavanja, študij, razna opravila in služenje nikakor ne smejo zanemariti časa, ki ga je potrebno nameniti drug drugem. Zato bratstvo poskrbi za organizacijo bratskih večerov, včasih grejo skupaj na kakšen izlet, po izpitnih obdobjih pa na par dnevne počitnice, večkrat si ogledajo kakšen film, igrajo nogomet, pečejo kostanje ipd.

Prvi dve leti, kot smo skupaj spoznali, sta torej namenjeni študiju. Kaj pa tretje leto ponoviciata v Milanu? Ko v treh letih ponovinec vsako leto podaljša začasne zaobljube za eno leto, ima po tretjem letu ponoviciata možnost zaprositi za večne redovne zaobljube. Tretje leto ponoviciata je zato namenjeno pripravi na odločitev za večne redovne zaobljube. To leto je zaznamovano z raznoraznimi izkušnjami kot so na primer ljudski misijon, izkušnja “delo in molitev”, bivanje v različnih običajnih samostanih ipd. Ponovincem se želi na tak način dati širšo izkušnjo kapucinskega redovnega življenja. Ponoviciat je namreč namenjen vzgoji za redovništvo. V tem obdobju ni potrebno prehitevati in razločevati ali je nekdo poklican za duhovništvo ali ne, pomembno je prečistiti poklicanost v redovništvo. Utrditi korenine v tej prvi poklicanosti, ki je redovništvo, pomeni biti pripravljen k čemur bo redovnik poklican kasneje v življenju.

Po treh letih ponoviciata v Milanu slovenski ponovinec ne glede na to ali je opravil večne redovne zaobljube ali ne, nadaljuje vzgojno pot v Sloveniji, italijanski pa nadaljujejo s študijem teologije v Benetkah oz. v Scandianu.

Ponovinci v zvestobi molitvenemu življenju, življenju v bratstvu, študiju in služenju bližnjemu preverjajo, kako živijo evangelijske svete in vrednotijo, kako je živeti kot redovnik. Po najmanj treh letih in največ šestih letih lahko ponovinec zaprosi za večne zaobljube in potrdi v noviciatu izraženo željo tesneje slediti evangeliju in stopinjam našega Gospoda Jezusa Kristusa in obljubi, da bo kot kapucin za vse življenje živel v pokorščini, uboštvu in čistosti.

… in življenje se seveda nadaljuje… V služenju Gospodu in ljudem.

Poglejte, kje živijo ponovinci v Milanu (med njimi tudi br. Jožef Mezeg). Zaenkrat samo v italijanskem jeziku.

Poglejte, kako se imajo ponovinci v Milanu… (med njimi br. Dominik Papež in br. Domen Mezeg (leto izkušenj, tudi v drugih samostanih)