Rojen je bil 10. maja 1888 v Varšavi. Pri krstu je prejel ime Feliks. Osnovno šolo je obiskoval v rojstni Varšavi. Ko so se leta 1918 kapucini vrnili v svoj doslej opuščeni samostan, ki je bil zaradi cesarskega režima ukinjen leta 1864, se jim je Feliks, že nekoliko v letih, pridružil najprej kot pripravnik. Izkazal se je koristnega pri preureditvi samostana. Posvetil se je bratskemu služenju v samostanih v Varšavi, v Lomzi, do slovesnih zaobljub, ki jih je naredil 22. maja 1925.

V Varšavi je najprej opravljal službo pobiralca miloščine in se angažiral pri zbiranju darov za gradnjo malega semenišča v čast svetemu Fidelisu. Zaradi preprostega, prijateljskega in družabnega značaja si je pridobil simpatije ljudi in bil priljubljen pri prebivalcih Varšave, ki so ga visoko cenili, pa tudi vsi sobratje so ga imeli radi. Kljub njegovemu zelo dejavnemu življenju med ljudmi ni nikoli izgubil duha molitve in pobožnosti in se je odlikoval po notranji zbranosti.

27. junija 1941 je gestapo aretiral vse kapucine varšavskega samostana. Symforiana so vrgli v zapor Pawiak. Potem so ga poslali v Auschwitz. Nekega večera so Nemci začeli mučiti zapornike, jih pretepati z gumijevkami in jih s pendrekom tolkli po glavi. Symforian se je približal Nemcem in napravil križ nad njimi. Tedaj so Nemci prijeli za revolverje, planili nanj in ga pobili. Symforian je še rekel zapornikom: »Obžalujte grehe, Bog vam bo vse odpustil.«