Rojen je bil 3. februarja 1896 v Vilanesi, v Španiji, z imenom Jožef. Leta 1912 se je pridružil kapucinom in dobil ime Avrelij. V duhovnika je bil posvečen 26. marca 1921. Vrnil se je v Španijo, bil profesor bogoslovja, voditelj III. reda sv. Frančiška, dober spovednik in pridigar. Te službe je izvrševal z modrostjo in v zadovoljstvo vseh. Užival je sloves svetosti. Med revolucijo leta 1936 je moral zapustiti samostan. Zatekel se je v svoj rodni dom v Vilanesi.

Dne 28. avgusta so ga zajeli borci mednarodnih brigad in ga istega dne umorili. Med tem pa je vzpodbujal svoje trpeče tovariše k mučeništvu, naj se mirno izročijo smrti, in jim je delil sveto odvezo. Ohranjal je notranjo razpoložljivost od trenutka, ko je bil ujet, pa vse do smrti, in ostal zvest Kristusu. Do zadnjega trenutka je ohranjal vedrino in opogumljal vse, ki so bili na tem, da umrejo. Še prej je vse trpeče tovariše spodbujal, naj izpovedo obrazec kesanja.

Ko je Avrelij izgovarjal obrazec svete odveze, mu je eden od brigadirjev dal dve zaušnici. Drugi iz skupine brigadirjev pa je rekel onemu tovarišu, naj ga več ne klofuta, ker ni vredno truda za čas, ki mu še ostane. Avrelij je ostal nespremenjen vpričo krivice in je nadaljeval z odvezo do konca. Komaj je končal, je zaklical s svojim močnim glasom: »Naj živi Kristus Kralj!« In vsi so zakričali za njim: »Naj živi Kristus Kralj!« 11. marca 2001 je bil razglašen za blaženega.