1. Dan, ko smo se v večjem številu zbrali k bogoslužju, se v našem jeziku imenuje nedelja. O tem imenu pravi slovenski etimološki slovar: “Nedelja je dan, ko se ne dela, ko se počiva, kakor je po svetopisemskem izročilu Bog, ko je šest dni ustvarjal svetlobo, svet, živali in človeka, sedmi dan počival (1 Mz 2, 2)”. V romanskih jezikih se po latinskem dies dominica imenuje domenica, domingo, dimanche, v germanskih po starem rimskem poimenovanju dies solis, dan sonca, Sonntag, Sunday. Posebej pomenljiv je ruski izraz voskresenije (vaskresenje), vstajenje. Kakšno bogastvo je zajeto v ta dan: je dan Gospoda, ki ga smemo klicati Oče naš, je dan sonca, je dan počitka, ko si človek za dušo in telo lahko nabere novih moči, je praznični dan, ko se spominjamo samega vrhunca Gospodovega odrešenjskega dela, njegovega vstajenja. Okoli leta 150 je filozof Justin zapisal, kaj kristjanom pomeni ta dan: “Na dan Sonca se snidejo vsi, po mestih ali na kmetih; prebirajo spominske knjige apostolov ali spise prerokov. Ko bralec neha, predstojnik z nagovorom spodbuja navzoče, naj posnemamo lepe nauke. Nato vstanemo in molimo, potem pa prineso kruh, vino in vodo. Predstojnik moli in izreče zahvalo; tisto, kar je bilo z zahvalo posvečeno, razdeli in vsak prejme delež, tistim pa, ki niso navzoči, se pošlje po diakonih.” Dan zahvale Bogu, dan sv. daritve in prisrčne povezanosti z Bogom.
2. O tem dnevu Gospoda, zahvale, počitka spregovori tudi današnja beseda:
– glej, da boš posvečeval sobotni dan, šest dni delaj, sedmi dan je sobota za Gospoda: potrebno je, da ima človek, utrujen od dela, dan za počitek; naj se zaveda, da poleg dela obstajajo še druge vrednote, do katerih ima pravico; naj ravna kot gospodar časa, ne kot njegov suženj; naj izkaže hvaležnost svojemu Stvarniku – vesela daritev, ki sovpada s počitkom;
– iz zapovedi sobotnega počitka so pismouki izdelali množico predpisov, česa vse se ne sme v soboto, kar je postalo pravi prisilni jopič – Gospod človeka želi osvoboditi tega suženjstva: sobota je zaradi človeka, ne človek zaradi sobote – Bog je človeka postavil v središče vsega stvarstva, človek je vsemu gospodar, tudi nobena zakonodaja ne more biti nad njim, ampak mu mora biti v dobro, ne sme ga zasužnjevati, ne povzročati nasilje in krivice (summum ius, summa iniuria).
3. Odveč je pripovedovati, kako potreben je človek počitka, naj bo kmet na polju ali delavec pri stroju ali pri računalniku. Bodimo Bogu hvaležni za njegov dan, naj bo za nas dan hvaležnosti Gospodu, dan sonca, počitka, veselja.