1. V bogoslužju cel teden odmeva klic: to je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo in veselimo se ga. Dan, ki se ponavlja iz nedelje v nedeljo, dan odrešenja, ne dan štiriindvajsetih ur, dan, ki ne pozna konca! To je vstajenje!

2. Božja beseda današnje nedelje postavlja pred nas tri značilne podobe:

– Vstali sporoča apostolom: kakor je Oče mene poslal, tudi jaz pošljem vas – njegovo delo bodo nadaljevali, bodo priče, to bo njihova služba – Matija bo z nami priča njegovega vstajenja – Peter in Janez pred velikim zborom zatrjujeta: ne moreva, da ne bi govorila o tem, kar sva videla in slišala;

– Tomaž zadevo hoče natančno preveriti (upodobljen s kotnikom), se živo prepričati, zahteva dokaze – pred njim je Vstali in razni preizkusi niso več potrebni, kako globoka je izpoved vere: moj Gospod in moj Bog, kot mogočna potrditev se sliši iz Razodetja: Jaz sem Prvi in Poslednji in Živi – ne boj se!

– po oznanjevanju apostolov je raslo število mož in žena, ki so verovali: učinkovito je poslanstvo, osebno pričevanje v moči Duha: Bog ga je obudil in mi smo temu priče, je neustavljivo, mnogim zariše novo smer življenja.

3. Iz pričevanja in oznanjevanja apostolov se poraja vera mož in žena, iz njihove vere Cerkev, skupnost tistih, ki s krstom prejemajo poroštvo vstajenja in življenja; očitno jih prežarja prepričanje, da je Jezus iz Nazareta s svojo smrtjo in vstajenjem tudi njim postal vstajenje in življenje. Po apostolih, po drugih oznanjevalcih, je raslo število, kljub slabostim, nebogljenosti, napakam oznanjevalcev. Po njih, po starših, vzgojiteljih, oznanjevalcih smo tudi mi prejeli vero, tudi nas tukaj druži vera, da je Gospod vstal, živi, je z nami!

4. Kakor apostole, Gospod tudi nas vabi: kakor je Oče mene poslal, tudi jaz pošljem vas. Živi udje Cerkve smo, naj bomo tudi dejavni:

– vstali Gospod nas vabi, naj k vstajenju kličemo dobroto, velikodušnost, upanje, optimizem, zaloge energije, veselje, sproščenost, vse, kar je zatrto;

– vstali Gospod nas vabi, naj bomo pozorni na dobroto, ki je morda v bližnjem potlačena, na velikodušnost, ki je po razočaranju zamrla;

– vstali Gospod nas vabi, da zagrenjenemu dopovemo, da še vedno sije sonce.

5. Morda bo ob tej Veliki noči tudi nas zajela vera, kot apostole, da bi bili žive priče odrešenja, vstajenja, po nas naj bi še druge zajel Gospodov blagor: blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati.